Shrani za kasnejše branje.
Ključne skupine so iz predelovalnih dejavnosti, trgovine in energetike.
Darja Močnik, Analitika GZS
Bruto marža 120 največjih skupin višja od slovenskega povprečja
Sto dvajset največjih skupin (v nadaljevanju: največje skupine) v Sloveniji po kriteriju letne prodaje je v letu 2023 skupaj ustvarilo 43 milijarde EUR prodaje, pri čemer je srednja (mediana) vrednost prodaje znašala 139,5 milijona EUR. Razpon prodaje od največje do najmanjše skupine je bil širok (od 59,6 mio EUR do 7 mrd EUR). Sto dvajset največjih skupin je skupaj ustvarilo 30 % prodaje vseh gospodarskih družb v letu 2023. Delež prodaje na tujem trgu je bil v razponu od 0 do 100 %, v povprečju pa so na tujih trgih ustvarili 56 % prodaje. Izvozna naravnanost skupin je velika, predvsem med predelovalnimi dejavnostmi in trgovci. Sto dvajset največjih skupin je skupaj zaposlovalo dobrih 151.800 oseb (v povprečju 1.265 na skupino), srednja vrednost pri teh družbah pa je znašala 663 oseb.
Predelovalne dejavnosti in trgovina skupaj ustvarijo polovico celotne dodane vrednosti največjih skupin.
Največje skupine so ustvarile 10,6 milijarde EUR dodane vrednosti oziroma slabo tretjino celotne dodane vrednosti vseh družb. Mediana dodane vrednosti pri največjih skupinah je znašala 41,3 milijona EUR. Povprečna bruto marža (dodana vrednosti v prodaji) skupin je znašala med 3,8 % in 99,1 %, v povprečju pa so te ustvarile 25-odstotno bruto maržo, kar je bilo za slabi 2 odstotni točki več, kot so beležile vse gospodarske družbe v Sloveniji. Zaradi različnih poslovnih modelov (manjša ali večja vertikalna ali horizontalna integracija, razlike v strukturi osnovnih sredstev) in raznolikosti dejavnosti (proizvodnja, trgovina, energetika) se produktivnost dela, merjena s kazalnikom dodana vrednost na zaposlenega, med največjimi skupinami precej razlikuje. Kar nekaj skupin ima del proizvodnje v tujini (pretežno v državah z nižjimi stroški dela v regiji), kar jim agregatno nekoliko znižuje kazalnike produktivnosti, vendar izboljšuje kazalnike dobičkonosnosti (EBITDA, neto marža) oziroma rezultat pod črto. Največje skupine so beležile povprečno produktivnost dela pri 69,6 tisoč EUR, kar je za 14 % več, kot je znašala dodana vrednost pri vseh gospodarskih družbah v 2023 (61 tisoč EUR). Srednja vrednost kazalnika je med skupinami znašala 63 tisoč EUR, kar pomeni, da je bila pri manjšem številu družb produktivnost izrazito visoka. Sto dvajset največjih skupin je skupaj ustvarilo 2,4 milijarde EUR čistega dobička, kar je 36 % dobička vseh družb. Srednja vrednost neto čistega dobička je znašala 7,8 milijona EUR.
Dodana vrednost na zaposlenega največjih skupin znaša slabih 70 tisoč EUR.
Med največjimi skupinami jih je polovica spadala med predelovalne dejavnosti1. Mnoge skupine opravljajo več dejavnosti, a smo jih za te namene razporedili v dejavnost, kjer pretežno opravijo največ prodaje. Predelovalne dejavnosti so po čistih prihodkih od prodaje zavzemale 38-odstotni delež, po dodani vrednosti polovični delež in po zaposlenih 56-odstotni delež. Glavnina teh skupin ima hčerinske družbe v tujini, tako proizvodne kot prodajne. Druga najpomembnejša dejavnost po številu skupin je trgovina, ki se ukvarja tako z veleprodajo kot maloprodajo. Slednje skupine so ustvarile 29 % čistih prihodkov od prodaje, 12 % ustvarjene dodane vrednosti ter zaposlovale 13 % zaposlenih v največjih skupinah. Med najpogostejšimi skupinami izstopajo še skupine iz energetike, prometa, skladiščenja, IKT, gradbeništva, itd.
Dodana vrednost na zaposlenega v 80 najhitreje rastočih skupinah je v povprečju znašala 70 tisoč EUR.
80 najhitreje rastočih skupin v zadnjih petih letih s 60 % višjo prodajo
Osemdeset najhitreje rastočih skupin (s prihodki od prodaje v izhodiščnem letu 2018 nad 10 mio EUR) je v zadnjih petih letih povečalo svojo prodajo med 24 % in 269 % (mediana rasti je bila 52 %). Skupaj so te skupine v letu 2023 beležile 35,1 milijarde čistih prihodkov oz. četrtino čistih prihodkov vseh gospodarskih družb. Osemdeset najhitreje rastočih skupin je v zadnjih petih letih ustvarilo za 13,1 milijarde evrov več čistih prihodkov od prodaje oz. so prodajo zvišale kumulativno za 59,4 %. Srednja vrednost deleža izvoza je bila 60 %. Skupaj je bilo v osemdesetih skupinah 121 tisoč zaposlenih oseb (merjeno po delovnih urah) oz. 22 % zaposlenih pri vseh gospodarskih družbah. Srednja vrednost števila zaposlenih med temi skupinami je znašala 668 oseb. Najhitreje rastoče skupine so v letu 2023 beležile skupaj 8,5 milijarde EUR dodane vrednosti oz. četrtino dodane vrednosti vseh družb. Mediana dodane vrednosti na zaposlenega je znašala 58,7 tisoč EUR, v povprečju pa so skupaj zabeležile 70 tisoč EUR. Osemdeset najhitreje rastočih skupin je skupaj ustvarilo 2,1 milijarde EUR dobička oz. 31 % čistega dobička vseh gospodarskih družb, s srednjo vrednostjo pri 9,5 milijona EUR.
80 najhitreje rastočih skupin je v zadnjih 5 letih ustvarilo 59,4 % višjo prodajo.
Med osemdesetimi skupinami, ki so dosegle najvišjo rast v zadnjih petih letih, je bilo 47 skupin iz predelovalne dejavnosti, kjer je prodaja porasla za dobro polovico. Pri dvanajstih skupinah iz trgovine je prodaja porasla za 44 %, pri petih skupinah energetike za 105 %, pri skupinah prometa in skladiščenja za 72 %. Hitro rastoče skupine (kjer je bila prodaja v letu 2018 nad 10 mio EUR) so svojo rast dosegle v osnovi na tri načine: z visoko rastjo prodajne cene izdelka ali storitve (relevantno predvsem v letu 2023), s prevzemi tekmecev ali vertikalnih partnerjev (dobavitelji ali kupci) ali pa z organsko rastjo prek večje rasti lastne proizvodnje in s tem prodaje (organsko širjenje produktnega ali storitvenega asortimaja). Ob visoki inflaciji in vhodnih cenah surovin in energentov, predvsem v letu 2022, se je dvignila nominalna prodaja v zadnjih petih letih skoraj v vseh skupinah, najbolj izrazito pa v energetiki, prometu in skladiščenju ter trgovini.
1 Nekatere skupine so uvrščene v SKD dejavnosti, kamor po pretežni naravi poslovanja svojih ključnih hčerinskih družb ne spadajo. Tako smo te skupine razvrstili v dejavnosti, kamor po oceni ekonomske moči spadajo.
