Shrani za kasnejše branje.
Bistvo ATA zvezka je jamstvo državi uvoza, da bodo plačane uvozne dajatve (carina, davek in drugi stroški), če blago ne bo zapustilo njenega ozemlja.
Eva Žontar, GZS, Javne listine
Začelo se je leta 1963, ko se je nekaj evropskih držav dogovorilo o poenostavitvi postopka začasnega uvoza. ATA sistem se je nato razvijal, širil na druge države in na dodatne skupine blaga. ATA sistem omogoča prost pretok blaga prek meja z oprostitvijo plačila carinskih dajatev in davkov med skoraj 80 državami. Carinski dolg je zavarovan preko mednarodnega garantnega sistema, ki ga upravlja Mednarodna trgovinska zbornica (ICC).
Letos obeležujemo 60-letnico delovanja ATA zvezkov. Praznovanje je potekalo tudi v okviru Svetovnega kongresa zbornic junija v Ženevi. Kongresa se je udeležilo več kot 1000 predstavnikov zbornic in podjetij iz vsega sveta ter predstavniki Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Svetovne carinske organizacije (WCO) in TAXUDa. V okviru kongresa sta potekala tudi sestanka Svetovnega odbora za ATA zvezke in Odbora za poreklo blaga, katerih člani smo tudi predstavniki GZS.
Kaj je ATA zvezek?
ATA zvezek, pogosto poimenovan kar potni list za blago, je mednarodni carinski dokument, ki povezuje podjetja in carino in pospešuje mednarodno trgovino. Omogoča uvoz blaga brez plačila uvoznih dajatev, torej brez plačila carine, davkov in drugih stroškov postopka. Uporablja se za začasni uvoz blaga, torej za blago, ki se v roku enega leta vrne v prvotno državo. Uporablja se na vseh mejnih carinskih izpostavah in služi kot jamstvo za plačilo carine in davkov, v kolikor se blago ne vrne v prvotno državo. Beseda ATA zvezek (angleško ATA Carnet), izhaja iz začetnih črk francoskih in angleških besed »Admission Temporaire/ Temporary Admission«.
Praznovanje 60-letnice delovanja ATA zvezkov je potekalo v okviru Svetovnega kongresa zbornic junija v Ženevi. V sklopu kongresa je potekal tudi sestanek Svetovnega odbora za ATA zvezke, katerega člani smo predstavniki zbornic.
Foto: Florence Ezanno
Glavne prednosti uporabe
Glavne prednosti ATA zvezka so, da je postopek pri prehajanju meja enostaven, hiter in brez dodatnih stroškov. En dokument lahko uporabite za postopek izvoza, uvoza, tranzita čez neko državo, ponovni izvoz in ponovni uvoz v prvotno državo. Dokument velja eno leto in v tem času ga lahko uporabite večkrat za katerokoli izmed skoraj 80 držav, ki so podpisnice mednarodne konvencije. Carinski postopki so brez uporabe ATA zvezka bistveno zahtevnejši, dolgotrajnejši in dražji.
Kdaj se ATA zvezek uporablja v praksi?
ATA zvezke uporabljajo podjetja in fizične osebe, ki začasno izvažajo blago v tretje države. Znotraj meja Evropske unije uporaba ATA zvezka ni potrebna, saj je pretok blaga znotraj EU prost. Največ ga uporabljajo podjetja, ki predstavljajo svoje izdelke na sejmih v tujini ali direktno podjetjem v drugih državah. Uporablja se tudi za izvoz profesionalne opreme, strojev, snemalne opreme, izvoz umetniških del za predstavitve na mednarodnih razstavah, za izvoz glasbenih inštrumentov, športne opreme itd.
Postopek je z uporabo ATA zvezka enostaven, hiter in brez dodatnih stroškov.
Kdaj uporaba ATA zvezka ni mogoča?
ATA zvezki se uporabljajo samo za blago, ki se vrne v prvotno državo v nespremenjeni obliki. Torej ni primeren za začasni izvoz pokvarljivega blaga ter za blago, ki se bo spremenilo. Prav tako se ne uporablja, če že vnaprej vemo, da se blago ne bo vrnilo v prvotno državo.
Kaj pa, če se blago proda?
Seveda se lahko zgodi, da se pri predstavitvi blaga v tuji državi dogovorite za prodajo blaga. V takem primeru morate narediti postopek dokončnega uvoznega carinjenja, kot bi ga morali pri rednem carinskem postopku. Izvoznik izda fakturo, uvoznik plača uvozne dajatve, carina izda carinsko deklaracijo ter podatke zabeleži v ATA zvezek. Tako je ATA zvezek zaključen.
Kako se postopek uporabe ATA zvezka zaključi?
Običajno se postopek zaključi s ponovnim uvozom blaga v prvotno državo, v našem primeru v EU, kar carina ustrezno zabeleži v dokument. V primeru prodaje pa kot je navedeno zgoraj. Pravilno zaključen ATA zvezek mora imetnik vrniti izdajatelju, v našem primeru Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani ali na katero izmed regijskih zbornic, ki je ATA zvezek izdala.
Kdaj je potrebno plačilo uvoznih dajatev pri uporabi ATA zvezka?
ATA zvezek je dokument, ki jamči državi uvoza, da bodo plačane uvozne dajatve (carina, davek in drugi stroški), če blago ne bo zapustilo njenega ozemlja. To je bistvo ATA zvezka. Zato morajo imetniki ATA zvezkov pravilno zaključene zvezke po uporabi vrniti. V kolikor tuja država nima dokazil, da je blago zapustilo njeno ozemlje, pozove državo izdajateljico ATA zvezka, naj dokaže, da je blago zapustilo njeno ozemlje, oziroma da, v kolikor tega ne more dokazati, plača uvozne dajatve. Postopki potekajo po dogovorjenem sistemu med vsemi zbornicami in carinami. Nekatere države pa zahtevajo plačilo, če postopek ni zaključen v njihovi državi, vendar smo uspeli dokazati, da se blago nahaja v prvotni državi. V postopek plačil je vključena zavarovalnica.
Kakšen je obseg uporabe ATA zvezkov v svetovnem merilu in v Slovenij?
V lanskem letu je bilo po celem svetu izdanih skoraj 200.000 ATA zvezkov, za blago vredno 25.000 milijard USD. V tem obdobju smo v Sloveniji izdali nekaj čez 1000 ATA zvezkov za blago vredno 19 milijonov USD. Za okoli 10 % izdanih ATA zvezkov carine sprožijo postopek regulacije, to je poizvedovanje, kaj se je zgodilo z blagom, ki je bilo uvoženo v njihovo državo. Iz tega naslova zbornice plačajo 10 milijonov USD.
Izzivi?
Sistem ATA zvezkov se stalno spreminja. Pridružujejo se mu nove države, format ATA zvezka se je pred nekaj leti pretvoril iz dolžine formata A3 na A4. Brexit je povzročil, da je tudi za začasni izvoz blaga v Združeno kraljestvo potreben ATA zvezek. Trenutno poteka digitalizacija ATA zvezka, velik vpliv je imela covid kriza ter zdaj vojne razmere v Ukrajini in sankcije proti Rusiji.
Digitalizacija – eATA zvezki
Digitalizacija ATA zvezka je ogromen projekt. Vanj je vključenih skoraj 80 držav, to pomeni 80 gospodarskih zbornic s številnimi regijskimi zbornicami, ter enako število carin in še številčnejše carinske izpostave. V sistem pa se bodo vključili tudi uporabniki ATA zvezkov. Uporabniki si lahko že zdaj na svoje mobilne telefone naložijo aplikacijo ATA Carnet. Še nekaj časa bo vzporedno potekala uporaba papirnatega obrazca, imetniki ATA zvezkov pa bodo lahko na meji testirali uporabo eATA zvezka. V nekaj letih pa bodo eATA zvezki popolnoma nadomestili papirnate obrazce.
Pridobitev ATA zvezka
V Sloveniji ATA zvezek dobite na GZS na oddelku Javne listine v Ljubljani in na 11 regijskih zbornicah: v Kranju, Dravogradu, Krškem, Zagorju ob Savi, Novi Gorici, Novem mestu, Murski Soboti, Kopru, Celju, Velenju in Mariboru. Vlogo za pridobitev ATA zvezka oddate preko spletne aplikacije, ki je dostopna na www.gzs.si/ata. Zaradi prehoda na digitalni ATA zvezek morajo biti vsi postopki v celoti izpeljani preko e-sistema. Postopek je enostaven in poteka v 5 korakih: najprej se mora registrirati uporabnik aplikacije, nato imetnik ATA zvezka, pripraviti je treba seznam blaga ter pripraviti vlogo z osnovnimi podatki o imetniku, informacijo o tem, kam se blago izvaža in kdo bo urejal postopke na meji. V zadnjem koraku se uredi še plačilo in dogovori o prevzemu obrazca. Strošek pridobitve ATA zvezka je odvisen od vrednosti blaga in števila držav, za katere se zvezek izdaja in skupaj znaša najmanj 85 evrov ali več.
