Shrani za kasnejše branje.K vsaki investiciji je treba pristopiti po načelu »Učinkovita raba energije najprej«, v sektorju obnovljivih virov energije (OVE) bo potrebna pospešitev investicij, predvsem v sonce in veter.
Darja Kocbek, Barbara Perko
Za izvedbo zelenega prehoda in zagotovitev energetske odvisnosti bodo potrebna velika investicijska vlaganja. Temeljni dokument za njihovo izvedbo je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je v postopku posodobitve. »Z vidika odpornosti na vse vrste možnih kriz je mogoče zagotoviti zanesljivo in varno oskrbo z energijo le, če je proizvodnih kapacitet dovolj, da si z njihovo proizvodnjo v vseh razmerah pokrijemo domačo porabo električne energije. Seveda pa je potrebno vseeno paziti, da so te naprave konkurenčne na trgu v normalnih razmerah, sicer bi bile nasedle naložbe,« so nam pojasnili na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Dva ključna cilja NEPN
V pododobljenem osnutku NEPN so si zastavili dva ključna cilja. Prvi je, da mora biti iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 zagotovljena vsaj 85-odstotna oskrba z električno energijo, do leta 2040 pa 100-odstotna. Hkrati je treba zagotoviti ustrezno raven zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Drugi cilj je, da je treba vsaj 80 % potrebne moči v elektroenergetskem omrežju do leta 2030 zagotoviti z domačimi proizvodnimi kapacitetami in vsaj 80 % potrebne moči ohraniti tudi po letu 2033, ko je predvidena opustitev rabe premoga.
Eden od ciljev NEPN je do leta 2040 100-odstotna oskrba z električno energijo, proizvedeno v Sloveniji.
V NEPN bo svoje mesto imela tudi jedrska energija, pravijo na MOPE. Nadaljevanje aktivnosti na projektu za dograditev drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2) je v veliki meri odvisno tudi od pripravljenosti investitorja, medtem ko je še veliko zunanjih vplivov, ki jih je težje napovedati in obvladovati. »Prakse iz drugih držav članic kažejo, da nove jedrske elektrarne ne bo mogoče dograditi pred letom 2040, in to je pomemben vidik, ki ga mora gospodarstvo prepoznati in upoštevati,« pravijo na MOPE. Po njihovih besedah je treba k vsaki investiciji pristopiti po načelu »učinkovita raba energije najprej«, kar pomeni, da je najprej treba oceniti možnosti zmanjšanja rabe energije po posameznih sektorjih oziroma dejavnostih, potem pa poiskati tehnološke možnosti za izrabo obnovljivih virov energije (OVE), tako toplote (tudi odvečne, odpadne) kot električne energije. V sektorju OVE bo treba pospešiti investicije, predvsem v sonce in veter. »Del ovir rešujemo s trenutnim predlogom zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kjer se odpravljajo nekatere nepotrebne absolutne ovire pri umeščanju fotovoltaičnih in vetrnih proizvodnih naprav ter določa prednostna območja za njihovo postavljanje. Predvsem vidimo, da bo potrebno še veliko narediti na področju usposabljanja, informiranja in ozaveščanja določenih deležnikov pri umeščanju naprav OVE v prostor, njihovih vplivov ter možnih omilitvenih ukrepov,« razlagajo na MOPE.
Vpliv nafte na delovanje gospodarstva je velik
Slovenija ima specifičen položaj na trgu naftnih derivatov, saj ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi ali predelovalnimi kapacitetami za fosilna goriva in biogoriva. Na obeh področjih je v celoti odvisna od uvoza, s tem pa tudi od aktualnih tržnih cen v tujini. Zmanjšanje uvozne odvisnosti je pri nafti po oceni MOPE mogoče doseči na področju ogrevanja ter pogonskih goriv, kjer bi bilo treba z različnimi spodbudami prebivalstvo in industrijo spodbuditi k prehodu na tehnologije, usmerjene v obnovljive vire. Slovenija v celoti uvaža tudi plin, ki se prenaša po plinovodnem sistemu. Ker po ugotovitvah ministrstva ni izgledov za vzpostavitev domače proizvodnje fosilnega ali nefosilnega plina v bližnji prihodnosti, se investicije nanašajo prvenstveno na povezave s sosednjimi državami. »Ob spremenjenih plinskih tokovih v zadnjem obdobju, je toliko bolj pomembno, da za zanesljivost oskrbe s plinom zagotovimo primerno zmogljivost povezav s sosednjimi državami,« pojasnjujejo. Predvidene investicije v ta segment so namenjene tudi prenosu plina prek Slovenije za sosednje države, regije. Ob tem je seveda treba zagotoviti primerne in zanesljive vire plina, tako preko neposrednih pogodb s proizvajalci plina kot preko plinskih borz v naši okolici, za katero je ključno, da je delujoča in likvidna, so nam pojasnili na ministrstvu.
V Geoplinu pojasnjujejo, da v okviru javne razprave/predstavitve NEPN spremljajo predvsem področje proizvodnje zelenega vodika.
Nadomestilo za plin sta metan in vodik
Zmanjšanje uvozne odvisnosti je pri plinu mogoče doseči z domačo proizvodnjo fosilnega ali nefosilnega metana in pogojno vodika. Za proizvodnjo nefosilenga metana in vodika, ki bi pomenil več kot pilotni projekt spoznavanja s tehnologijo, je treba zagotoviti zadostne in primerne vire obnovljive oziroma nefosilne energije. »Oboje je naslovljeno v NEPN, kjer bodo na osnovi bilanc in energetskih tokov tudi predstavljane možnosti in dimenzije predvidenih tovrstnih investicij,« so nam razložili na MOPE.
Sredstva za razogljičenje so po njihovih besedah že na voljo na Eko skladu in na pristojnem ministrstvu (kohezijska sredstva, načrt okrevanja in odpornosti, podnebni sklad). Črpanje dodatnih sredstev iz naslova RePowerEU in modernizacijskega sklada je v pripravi. Prav tako je v zaključni fazi priprava programa za naložbene pomoči za OVE, tudi podporna shema za OVE bo kmalu razširjena in ne bo več vključevala zgolj proizvodnje električne energije iz OVE. Za obsežnejše financiranje razvoja omrežij je na voljo tudi omrežnina, za projekte razogljičenja na področju energetike in prometa nasploh pa tudi razni razpisi evropskih sredstev na ravni EU, pravijo na MOPE.
V 32 državah po vsem svetu deluje okoli 440 jedrskih reaktorjev
Zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z električno energijo je osnova za konkurenčnost gospodarstva v svetu, danes bolj kot kadar koli prej v zgodovini. Govorimo o energetski suverenosti, ki postaja vedno bolj pomemben gradnik splošne suverenosti države. Energetska kriza je jasno izpostavila potrebo po samozadostni proizvodnji električne energije ter pomen stabilnih, zanesljivih in cenovno dostopnih proizvodnih virov električne energije, pojasnjuje Franci Škrabec, vodja programa jedrska energetika v Numipu.
Danes po njihovih podatkih v 32 državah po vsem svetu deluje okoli 440 jedrskih reaktorjev, ki zagotavljajo približno 10 % svetovne električne energije. »Slovenci imamo kot dvomilijonska država zelo velik privilegij, da se lahko odločamo o morebitni jedrski opciji proizvodnje električne energije oziroma njenem nadaljevanju. Zato bi morali to pozicijo maksimalno dobro izkoristiti, za nemoteno in trajnostno oskrbo z električno energijo vanjo vključiti še ostale obnovljive vire energije ter tako narediti korak naprej k zeleni preobrazbi energetike,« meni Škrabec.
Energetska mešanica jedrske energije ter obnovljivih virov energije je najboljši način za uresničitev ciljev NEPN, »to je zagotovitev energetske učinkovitosti in razogličenja na varen ter okoljsko odgovoren način«. Jedrske elektrarne namreč nudijo stabilno, zanesljivo in obsežno proizvodnjo nizkoogljične električne energije, skupaj z manjšimi in manj stanovitnimi obnovljivimi viri pa predstavljajo temelj energetske mešanice prihodnosti in omogočajo prehod v brezogljično družbo. Je pa pridobivanje jedrske energije v primerjavi z zelenimi (alternativnimi) viri najučinkovitejši, najzanesljivejši in najcenejši vir, izpostavlja.
Eden zadnjih projektov podjetja Numip na nuklearni elektrarni Flamanville 3 v Franciji
Foto: Franci Škrabec
Izkoristiti je treba domače znanje
Projekt JEK2 za Slovenijo po oceni Škrabca predstavlja ogromno priložnost. Če se želimo ustrezno pripraviti in s slovenskim znanjem in izkušnjami aktivno sodelovati pri dograditvi, je potrebno vključevanje slovenske industrije v fazi načrtovanja projekta, poudarja.
V Numipu so strokovnjaki na področju vodenja zahtevnih in kompleksnih projektov, kjer je potrebno obvladati veliko število resursov in dobaviteljev opreme, spremljati spremembe na projektu, podrobno planirati terminski plan, obvladovati tveganja in še mnogo drugih elementov, potrebnih za uspešno izvedbo projekta. »K temu bistveno doprinese tudi naš razvit know-how, saj zelo dobro poznamo vse procese (predpogoje, dokumentacijo, potrebno za izvedbo, pripravo specialnih procesov skladno s specifikacijami jedrske elektrarne itd.), ki so v jedrski industriji potrebni pri pripravi in izvedbi del, kar pripomore k hitrejši, učinkovitejši izvedbi del in ne nazadnje k zmanjšanju stroškov dela,« je pojasnil. Ključno je poznavanje jedrskih tehnologij, administrativnih postopkov jedrskih elektrarn ter poznavanje samih objektov. Numip je v preteklih letih izvedel nekaj precej zahtevnih projektov tako doma v Sloveniji kot v tujini.
Gradnje JEK2 v Numipu ne vidijo zgolj kot priložnost, ampak tudi kot odgovornost, »da bomo znali Slovenci maksimizirati svoj delež pri tem projektu«. S tem je namreč povezano tudi financiranje in vprašanje, koliko tega denarja in znanja bo ostalo v slovenskih podjetjih in posledično v slovenskih družinah. Zaradi poznavanja specifičnih zahtev, standardov in praktičnih izkušenj iz jedrske industrije v Numipu menijo, da so sposobni v izvedbo vključiti raznolika domača podjetja, tudi tista, ki danes ne delujejo na jedrskem področju.
V Elesu kot najbolj optimističen rok za delovanje JEK2 navajajo 2038.
Eles: Postopke je treba pohitriti
V družbi Eles so nam pojasnili, da bodo za samooskrbni in brezogljični elektroenergetski sistem v Sloveniji potrebne obsežne investicije tako v proizvodnjo kot v omrežje. »Slovenija naj najprej sprejme ukrepe glede umeščanja elektroenergetskih naprav v prostor. Spremeniti moramo zakonodajo v smeri hitrejših postopkov pridobivanja upravnih dovoljenj. Skrajšati moramo povprečno dobo umeščanja za daljnovode in kablovode vseh napetostnih nivojev na tri do štiri leta, za proizvodne enote pa na največ osemnajst mesecev,« pravijo. Vzpostaviti je treba odškodninski sklad, v katerega bi potencialni investitorji vplačevali ocenjene stroške odškodnin in služnosti za lastnike zemljišč, s katerimi ne bo mogoče v relativno hitrem času skleniti dogovora, kar bi bistveno skrajšalo čas pridobivanja upravnih dovoljenj.
Vzpostaviti je po njihovih besedah treba tudi stimulativno okolje za vlaganja v nove proizvodne enote, predvsem OVE, in večjih kapacitet na posamezni lokaciji. Zaradi vzpostavitve monitoringa je treba združiti pod eno streho vse sklade, ki so posredno v korelaciji z zelenim prehodom. »V mislih imamo Eko sklad, Center za podpore in podnebni sklad. Seveda je treba vzpostaviti ambiciozno ekipo na ravni slovenskih elektro operaterjev in še koga, ki bo sposobna prepoznati prave razvojne projekte, s katerimi bo mogoče pridobiti čim več nepovratnih sredstev iz skladov EU. Eden od projektov, ki pa ni neposredno iz sfere zelenega prehoda, bo pa nujen za bodoče delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, je vzpostavitev enotnega varnostno operativnega centra za preprečevanje kibernetskih napadov na ravni slovenske elektroenergetike,« navajajo na Elesu.
Investicije v nove proizvodne enote so nujne
V prihodnjih letih se bo brez zagona intenzivnega investicijskega cikla velik razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije le še povečeval. Zato mora Slovenija vse sile usmeriti v vzpostavitev samooskrbnega in nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema, to pa pomeni nujne investicije v nove proizvodne enote.
Viri za financiranje naložb v elektroenergetsko omrežje, tako prenosno kot distribucijsko, so trije. Prvi je najem posojil s praviloma triletnim moratorijem in dobo vračila do 25 let, drugi vir so lastna sredstva (ostanek letnih neto denarnih tokov in predlog neizplačila dividend/deležev iz dobička), tretji vir so nepovratna sredstva.
»Pri tem je treba računati, da sedanji prihodki iz omrežnine, ki jo plačujejo slovenski končni odjemalci, niso zadostni in bo, po naši oceni, potrebna precejšnja sprememba višine tarif za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja,« opozarjajo na Elesu.
Pri posodobitvi NEPN je Eles del konzorcija. »Izvedljivost scenarijev v sklopu posodobitve so in bodo odvisni predvsem od dinamike izvajanja ukrepov, kar se je pokazalo že v preteklosti,« pravijo. Pri tem je scenarij brez jedrske energije eden izmed možnih scenarijev. Rešitve, ki so predvidene v NEPN, ne smemo gledati le iz današnjega stališča ter spoznanj, temveč se je treba zavedati, da nekatere tehnologije še prihajajo, se razvijajo ter predstavljajo dopolnitve klasičnim rešitvam in omogočajo med drugim tudi njihov boljši izkoristek. »Na ta način bodo nove tehnologije na različnih področjih poleg vlaganj v klasične rešitve lahko v prihodnje omogočile varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema,« so prepričani v Elesu.
Usmeritev glede zelenega preboja naj bo optimistična, vendar še vedno v mejah možnega, pravijo. Energetska mešanica, povzeto po študiji za SAZU, je lahko sledeča: sonce in veter 27 odstotkov, hidro elektrarne 30 odstotkov, NEK 20 odstotkov, TEŠ 18 odstotkov, ostalo 5 odstotkov. Obnovljivi viri skupaj 57 odstotkov, nizkoogljični viri (OVE plus NEK) 77 odstotkov. »Ocenjujemo pa, da je najbolj optimističen rok za pričetek delovanja JEK 2 leto 2038,« so nam pojasnili na Elesu.
V prihodnjih letih bo nujno zagnati intenziven investicijski cikel.
V GIZ DEE vidijo potencial tudi v varčevanju
»Področje distribucije električne energije je zadnje v elektroenergetski verigi in v stalnem neposrednem stiku z uporabniki. Kazalniki zanesljivosti oskrbe na distribucijskem omrežju so bili v letu 2021 dobri. V povprečju je bila vsakemu odjemalcu prekinjena oskrba le 2,04-krat, v trajanju 157,3 minute na prekinitev. Tudi delež proizvodnje iz obnovljivih virov energije na distribucijskem omrežju je v stalnem porastu. Seveda pa je za zagotovitev zanesljive in varne oskrbe z energijo potrebno zagotoviti tudi proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah in z izgradnjo JEK2. Potencial predstavlja tudi varčevanje v smislu učinkovitejše rabe energije,« nam je glede investicij za varno in zanesljivo oskrbo z energijo pojasnil Roman Ponebšek, direktor Gospodarsko interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ DEE).
Postopki za umeščanje JEK2 v prostor bodo dolgotrajni, opozarja. Določene aktivnosti v povezavi z načrtovanjem drugega bloka že potekajo. Izgradnja JEK2 je povezana s stopnjo samooskrbe in zagotavljanjem energetske neodvisnosti Slovenije, kar je pomemben nacionalni cilj. »Tudi če bo JEK2 dograjena v letu 2040, ne bo prepozno, bistveno je, da bo dograjena,« pravi Ponebšek.
Da bi dosegli cilje zelenega prehoda, bo v naslednjih desetih letih treba podvojiti financiranje.
Vir sredstev za financiranje naložb v distribucijskem sistemu je po njegovih besedah omrežnina, ki jo plačujemo vsi uporabniki. Za zagotavljanje ciljev zelenega prehoda bo treba v naslednjih desetih letih podvojiti financiranje. Iz analize zadolženosti in poslovanja elektro distribucijskih podjetij (EDP) je razvidno, da elektrodistribucijski sistem ne more prevzeti celotnega bremena predvidenih investicij v elektrodistribucijsko omrežje. Zgolj en scenarij ne bi uspel zagotoviti financiranja investicij samostojno. Posledično bi bilo treba izvesti več ukrepov hkrati, pri čemer bi se primanjkljaj delno financiral z izdajo obveznic, dokapitalizacijo ter hkratnim povečanjem prihodkov EDP iz naslova najemnin in storitev, kar bi pomenilo posredno povečanje omrežnine, nam je pojasnil Roman Ponebšek.
Potrebovali bomo robustna omrežja
V Elektru Maribor so nam pojasnili, da je po njihovih izkušnjah za umestitev električnih vodov in naprav v prostor potreben čas, zaradi tega bi moral biti glavni fokus, ko govorimo o investicijah, na tem segmentu. »Torej če bomo želeli prenašati energijo med vedno bolj razpršeno proizvodnjo in porabo, bomo potrebovali močna in robustna električna omrežja, ki bodo imela tudi primerno redundanco,« pojasnjujejo.
Z izhodišči za prenovo NEPN se na Elektru Maribor v osnovi strinjajo. Strinjajo se prav tako, da mora poleg vse možne obnovljive energije biti opcija tudi jedrska energija. Predvsem v smislu zmanjšanja odvisnosti od uvoza v prehodnem času, dokler ne bodo izpopolnjene in dostopnejše manj nevarne oblike proizvodnje in hranjenja električne energije. V Elektru Maribor bodo potrebna finančna sredstva za financiranje načrtovanih investicijskih vlaganj zagotavljali z lastnimi in tujimi viri financiranja. »Pri zagotavljanju virov financiranja bomo med drugim koristili tudi namenska nepovratna sredstva iz virov EU,« so nam pojasnili.
Storitve aktivnih odjemalcev po oceni Elektra Gorenjska ne bodo dovolj
Da distribucijska podjetja trenutno gradijo omrežje, ki dolgoročno zagotavlja visoko zanesljivost in kakovost napajanja vseh odjemalcev, so nam razložili na Elektru Gorenjska. »Če želimo del potrebnih investicij v distribucijsko omrežje nadomestiti z najemom storitev aktivnih odjemalcev, bodo morale biti te storitve izredno zanesljive in cenovno ugodne. V nasprotnem bomo morali sprejeti ustrezno nižji nivo zanesljivosti napajanja, kot smo ga vajeni v današnjih dneh,« razlagajo.
S storitvami aktivnih odjemalcev po njihovi oceni ne bo mogoče rešiti vseh težav v distribucijskem omrežju. Zato predvidevajo, da bo še vedno treba graditi ustrezno načrtovano distribucijsko omrežje, ki ga bo v določenih primerih mogoče podkrepiti z modernimi tehnologijami in tudi storitvami aktivnih odjemalcev.
V Elektru Gorenjska zato aktivno zasledujejo akcijski načrt EU za digitalizacijo energetskega sistema, kar se odraža tudi v raziskovalnih in razvojnih projektih, v katerih sodelujejo. »Vsak izmed projektov naslavlja delček digitalizacijskega mozaika, s čimer izkazujemo našo zavezanost digitalni transformaciji v korist uporabnikom distribucijskega omrežja,« so nam pojasnili.
V prihodnjem obdobju bo izziv, kako pridobiti dovolj sredstev za naložbe.
Finančna sredstva za svoje naložbe v Elektru Gorenjska zagotavljajo iz lastnih sredstev in z zadolževanjem. »Konec leta 2022 smo bili uspešni s kandidaturo za prejem sredstev v projektu GreenSwitch, prav tako upamo, da bomo prejeli dodatna finančna sredstva na osnovi ostalih odprtih razpisov,« razlagajo.
Kako zagotoviti dovolj sredstev za naložbe, bo v prihodnjih letih izziv za vse deležnike, od države, kot zakonodajalca in lastnika, pa do regulatorja. »Distributerji bomo naredili vse, da bomo pridobili čim več nepovratnih evropskih sredstev in da bomo uvedli sodobne tehnologije, shranjevanje in digitalizacijo, ki bodo predstavljali alternativo zmanjšanju potreb po vlaganjih v ojačitev omrežja, ampak na koncu je neizbežno, da bo zelena elektrika bistveno dražja, kot je danes,« pravijo v Elektru Gorenjska.
V Elektru Celje bodo sledili razvojnim načrtom
Elektro Celje v prihodnjih letih čakajo veliki izzivi pri povečanem investicijskem vlaganju v omrežje. Sledili bodo desetletnim razvojnim načrtom, ki predvidevajo predvsem vlaganja v ojačitev srednje napetostnega in nizkonapetostnega omrežja z izgradnjo novih transformatorskih postaj in pokablitev nizkonapetostnega omrežja s povečanimi preseki vodnikov. »S tem bo omogočeno priključevanje obnovljivih virov, toplotnih črpalk in polnilnih postaj za avtomobile. Predvidene zneske investicij bomo v letu 2024 povečali za 60 % glede na leto 2023 in nato še za 10 % vsako naslednje leto do leta 2026,« so nam razložili.
Največ izzivov pri izvedbi omenjenih naložb v Elektru Celje vidijo pri umeščanju objektov v prostor. Pri tem mislijo na pridobivanje služnostnih pogodb in pridobivanje mnenj. Pri sami izvedbi projektov pa vidijo težave pri pridobivanju delovne sile, kar bodo skušali delno nadomestiti z najemanjem tujih storitev. »Potrebno pa je poudariti, da so se cene tako materialov kot tudi storitev drastično dvignile, kar zmanjšuje fizično realizacijo investicij,« opozarjajo v Elektru Celje. V triletnem obdobju 2024-2026 imajo v razvojnem načrtu predvidenih 170,4 milijona evrov investicijskih vlaganj.
V Skupini GEN podpirajo dograditev novih zmogljivosti za izkoriščanje jedrske energije in OVE.
Foto: gen-energija.si
V Skupini GEN zagovarjajo scenarij jedrska energija + OVE
V Skupini GEN menijo, da bi morali biti v posodobljenem NEPN zastavljeni ambiciozni cilji, ki bi naslavljali prednostno usmeritev v nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Močno podpirajo prednostno usmeritev v OVE, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno diverzifikacijo. »Zagovarjamo scenarij jedrska energija + OVE, ki predvideva dolgoročno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter dograditev novih zmogljivosti za izkoriščanje jedrske energije in OVE,« so nam povedali.
Pri izvedbi projektov bo izziv tudi pridobivanje delovne sile.
NEPN po njihovih besedah sicer določa konkretne cilje do leta 2030, usmerja pa se tudi dlje, do leta 2040. Predstavlja torej potrebne podlage in usmeritve, kaj je treba na energetskem področju narediti do leta 2030. To so intenzivne investicije v OVE s čim hitrejšimi priklopi na omrežje in pospešena priprava vseh potrebnih podlag za dograditev JEK2.