Postavili bodo dodatna polnilna mesta

Obisk električnih polnilnic se povečuje. Zaradi potrebe po stalni razpoložljivosti poslovnih vozil bo treba predvideti ustrezno razvejano omrežje hitrih polnilnic.

Darja Kocbek, Barbara Perko

V Sloveniji mreža javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila (EV) trenutno zajema več kot 2.000 polnilnih mest, ocenjujejo na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo. Na ministrstvu pričakujejo, da bodo do celovitih in zanesljivih podatkov lahko prišli na podlagi Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva (ZIAG), ki upravljavce polnilnih mest zavezuje k izmenjavi statičnih in dinamičnih podatkov o delovanju polnilnega mesta.

Države članice EU bodo morale poskrbeti za ustrezno polnilno in oskrbovalno infrastrukturo.

Do konca letošnjega leta naj bi bila sprejeta EU uredba Alternative Fuels Infrastructure Regulation (predvidoma do konca 2023), ki bo nadomestila veljavno EU direktivo Alternative Fuels Infrastructure Directive. Državam članicam se na področju polnilne in oskrbovalne infrastrukture obeta doseganje zavezujočih ciljev. »Za področje cestnega prometa bodo ti za polnilno infrastrukturo za EV določeni na TEN-T omrežju za lahka in težka tovorna vozila (vsakih 60 km mora biti zagotovljena polnilna infrastruktura s predpisano izhodno močjo v obeh smereh vožnje), v urbanih vozliščih, na varnih in varovanih parkiriščih, prav tako pa bo potrebno zagotoviti ustrezno skupno izhodno moč glede na število registriranih vozil – 1,3 kW za vsako baterijsko EV in 0,8 kW za vsako priključno hibridno vozilo,« predstavijo spremembe.

»Slovenija bo zavezujoče cilje dosegla tudi s finančnimi spodbudami za vzpostavitev javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture. Na voljo bodo EU sredstva Načrta za okrevanje in odpornost in RePowerEU, prav tako lahko organizacije za TEN-T omrežje v ta namen pridobijo sredstva centraliziranega EU programa – Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility). S sprejemom ZIAG pa bodo za finančne spodbude na voljo tudi nacionalna sredstva od dajatve, ki se plača ob registraciji motornih vozil,« naštejejo možnosti za pridobivanje sredstev.

Sredstva za brezemisijska vozila

»Finančne spodbude za nakup EV trenutno potekajo preko Eko sklada. V predlogu ZIAG je predvidena ustanovitev pravnega subjekta – Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki bo z nacionalnimi sredstvi izvajal aktivnosti za sofinanciranje naložb za vzpostavitev ustrezne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, za spremembo strukture voznega parka ter drugih podpornih ukrepov, določenih z ZIAG,« pravijo na pristojnem ministrstvu. »Podeljevanje finančnih spodbud bo potekalo preko javnih pozivov in javnih razpisov ter v skladu z usmeritvami iz akcijskega načrta, ki bo pripravljen po sprejemu ZIAG. Za spodbujanje prehoda na brezemisijska vozila pa so načrtovana in predlagana tudi EU sredstva mehanizma RePowerEU, kjer pa pogajanja z Evropsko komisijo še potekajo.«

Predvideti je treba ustrezno razvejano omrežje hitrih polnilnic

V družbi Eles si želijo zagotoviti masovno polnjenje vozil na različnih tipih polnilnih postaj in ob tem tudi čim boljšo ceno polnjenja električnih vozil. »Koncept E8 tudi predvideva, da morajo delodajalci masovno povečati prisotnost polnilnic na parkiriščih, namenjenih avtomobilom zaposlenih v delovnem času. S konceptom Petlja družba Eles pripravlja pogoje za množično polnjenje električnih tovornjakov, avtobusov in drugih vozil. Poslovna vozila so za razliko od osebnih vozil v uporabi cel dan in zato koncept vodenega oziroma pametnega polnjenja na mestih, kjer vozila mirujejo dlje časa (po zgledu E8), ne bo predstavljal tipične rešitve za polnjenje poslovnih vozil. Zaradi potrebe po stalni razpoložljivosti poslovnih vozil je za polnjenje treba predvideti ustrezno razvejano omrežje hitrih polnilnic. Hitre polnilnice imajo tudi zelo pomembno vlogo polnjenja osebnih vozil na daljših vožnjah,« poudarjajo.

»Eles kot inovativno državno podjetje lahko najbolj pomaga pri vzpostaviti učinkovitega sodelovanja med investitorji in lokalno skupnostjo, omrežnimi operaterji, upravljavci cestne infrastrukture in vsemi drugimi deležniki, kar bo za uporabnike cest ključno za pospešitev prehoda na trajnostno mobilnost,« so prepričani.

Namen imajo postaviti dodatnih 100 polnilnih mest

V Elektru Ljubljana pravijo, da se obisk električnih polnilnic generalno povečuje. »So pa uporabniki še naprej zelo občutljivi na ceno in pri trenutni ceni električne energije in posledično našem trenutnem ceniku polnjenja je zaznati delni upad uporabe,« opažajo.

Za potrebe polnjenja poslovnih vozil je treba predvideti ustrezno razvejano omrežje hitrih polnilnic.

Mreža Elektra Ljubljana šteje približno 480 polnilnih mest. Za letos so si zadali cilj, da postavijo dodatnih 100 polnilnih mest. »Pri tem je treba poudariti, da je v Sloveniji dovolj javnih polnilnic glede na število avtov in smo v tem celo pred Nemčijo in še marsikatero razvito državo. Tudi v številu polnilnic na 100.000 prebivalcev smo zelo blizu Nemčije. Torej je govorjenje prodajalcev avtomobilov o tem, da so polnilnice v Sloveniji ovira razvoja, iz trte izvito. Naj raje pripeljejo avte in jih ponudijo po razumni ceni,« jim odgovarjajo v Elektru Ljubljana.

Za vzpostavitev javno dostopne polnilne in oskrbovalne infrastrukture bodo na voljo finančne spodbude.

Foto: Miha Fras

Osnova njihove mreže tudi v prihodnje ostajajo mreže AC polnilnic, ki tudi po drugih e-mobilno bolj razvitih državah EU predstavljajo več kot 90 odstotkov polnilnih mest v javnih sistemih polnjenja. Mrežo bodo dopolnili tudi z nekaterimi DC polnilnicami na izbranih lokacijah. »Še naprej bomo razvijali javno mrežo polnilnic in pripravljamo dodatne storitve, ki pa so vezane izključno na to mrežo,« napovedujejo in dodajajo: »Žal razvoj storitev precej ovira tudi precej rigidno oblikovan trg EE, kjer ni veliko prostora za inovativnost.«

Navade uporabnikov se spreminjajo

V zadnjem letu v Petrolu beležijo povečano število polnjenj na njihovih električnih polnilnicah, kar je odraz čedalje večjega števila električnih vozil pri nas. Pravijo, da se navade uporabnikov spreminjajo. »Recimo uporabniki veliko raje polnijo na hitrejših polnilnicah, manj pa na počasnih. To dejstvo pripisujemo razvoju tehnologije polnjenja, ki pri novejših generacijah avtomobilov omogočajo hitrejše polnjenje in boljši izkoristek moči, ki jo polnilnica ponuja. Prav tako opažamo, da se uporabniki danes o samem postopku in načinih polnjenja precej bolje informirajo že ob nakupu vozila, kot so se še nekaj let nazaj. Opažamo tudi porast uporabnikov, ki so naročeni na naše pakete polnjenja, saj si želijo fiksirane cene polnjenja,« naštejejo.

Skupina Petrol ima v regiji (Slovenija, Hrvaška, Srbija in Črna gora) 429 polnilnic, do leta 2025 pa jih imajo v načrtu 1.575. Glavni fokus Petrola bo na vzpostavitvi ustrezne ultra hitre polnilne infrastrukture na avtocestah (Slovenija in Hrvaška), ter hitre in običajne polnilne infrastrukture v večjih mestih po Sloveniji in na Hrvaškem ter pred trgovskimi centri.

Novejše generacije avtomobilov omogočajo hitrejše polnjenje in boljši izkoristek moči, ki jo polnilnica ponuja.

Foto: Iztok Pipan

V poletni sezoni pričakujejo povišano število polnjenj zaradi povečanega tranzita, zato bodo na določenih lokacijah še pred poletno sezono morebitne zastoje omilili z vzpostavitvijo dodatnega števila električnih polnilnic.

Več polnjenj doma in v službi

V Elektru Gorenjska v zadnjem letu opažajo padanje obiskov na električnih polnilnicah. »Trend kaže, da je vedno več polnjenj doma in na službenih polnilnicah,« pravijo. Njihove polnilnice so v mreži Gremo na elektriko. Širitev omenjene mreže se bo izvajala glede na potrebe in predvsem zasedenost obstoječih polnilnic. Glede na lokacije predvidevajo postavitev AC polnilnic. V poletnih mesecih pričakujejo povečan obisk predvsem na DC polnilnicah na območju avtocest.

Petrol bo v času poletne sezone na določenih lokacijah vzpostavil dodatno število električnih polnilnic.

Prihajajo obnovljivi plini

»V skladu z Uredbo o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv uporaba zemeljskega plina v prometu zniža emisije za 26,4 odstotka v primerjavi z izhodiščnimi emisijami toplogrednih plinov po tej uredbi. Glede na to, da se danes porabi že kar nekaj zemeljskega plina (največ v javnem prometu), to zelo pomaga Sloveniji pri doseganju ciljev na tem področju. Večina uporabljenih goriv v prometu namreč predstavljata motorni bencin in dizelsko gorivo, ki imata bistveno višjo intenzivnost toplogrednih plinov kot zemeljski plin,« razloži Urban Odar, direktor Gospodarsko interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP).

Prej ali slej bo prišlo do dodajanja obnovljivih plinov v plinovodno omrežje, je prepričan Urban Odar, GIZ DZP.

Foto: osebni arhiv

Zemeljski plin je fosilno gorivo, zato ga je treba obravnavati kot prehoden energent do zamenjave z obnovljivimi plini. Odar pojasnjuje, da s stališča zgrajene polnilne infrastrukture oziroma vozil to ne predstavlja nobene težave, saj je biometan po sestavi in lastnostih praktično enak kot zemeljski plin. »V primeru nadomeščanja zemeljskega plina z biometanom to pomeni, da se zamenja zgolj gorivo, vse ostalo lahko ostane enako. Druga prednost pa je, da je možno zemeljski plin popolnoma nadomestiti z biometanom in ne samo do nekih mejnih deležev. Zaradi tega ni nič narobe, če se postavlja dodatna plinska polnilna infrastruktura, na začetku pa se uporablja zemeljski plin. Prej ali slej bo namreč prišlo do dodajanja obnovljivih plinov v plinovodno omrežje, v daljšem obdobju pa do popolne nadomestitve zemeljskega plina z obnovljivi plini,« razloži Odar.

Prej ali slej bodo v plinovodno omrežje dodajali obnovljive pline, ki bodo v nekem trenutku popolnoma nadomestili zemeljski plin.

Obljubljali sredstva, a jih še kar ni

Premalo je bilo v zadnjem obdobju storjenega na področju uporabe utekočinjenega zemeljskega plina. »Trenutno imamo v Sloveniji šest javnih polnilnic za stisnjen zemeljski plin in dve javni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin. Število vozil na zemeljski plin je dokaj nizko. V preteklosti je bilo že večkrat obljubljeno, da bodo za tovrstna vozila na razpolago določena nepovratna finančna sredstva, vendar teh sredstev do danes še ni bilo na razpolago,« opozarja Urban Odar.

Veliko zanimanje za proizvodnjo biometana

Vpeljava biometana je zelo enostavna. »V Sloveniji je pri potencialnih proizvajalcih biometana zaznati dokaj velik interes za proizvodnjo le tega. Projekte je možno realizirati zelo hitro. Ker pa so to dolgoročne naložbe in ker se razmere na energetskem trgu spreminjajo, proizvajalci opozarjajo, da zaradi tega nastajajo visoka tveganja pri proizvodnji tega goriva. V tujini so zato uvedli podporne sheme, ki znižujejo ta tveganja. Tudi v Sloveniji predvideva Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije podporno shemo, vendar je treba za njeno realizacijo pripraviti in sprejeti še podzakonske predpise. Z lastno proizvodnjo biometana bi Slovenija tudi zvišala delež obnovljivih virov energije,« je prepričan.