»Tako poceni energija ne bo nikoli več«

Kako nemogoče je napovedovati cene energentov, smo lahko izkusili v zadnjih nekaj letih. Razmere se trenutno umirjajo, vendar pa se to lahko kaj hitro spremeni.

Darja Kocbek in Barbara Perko

»Cene energentov so zelo volativne in jih je težko napovedovati. V zadnjih letih smo to izkusili,« opominja Roman Ponebšek, direktor GIZ DEE. »Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je odvisna od vremenskih pojavov. Nizek vodostaj rek je v lanskem letu povzročil še dodaten dvig cen električne energije. Cene se bodo ustalile. Verjetno pa električna energija ne bo nikoli več tako poceni, kot je bila v predkoronskem obdobju,« pričakuje.

Na ceno električne energije v Evropi je v zadnjih dveh letih odločilno vplivalo stanje na trgu z zemeljskim plinom, ki je nastopilo v obdobju zgodovinsko nizke hidrologije, neobratovanja velikega števila jedrskih elektrarn in vojne v Ukrajini. »Evropa se je glede plinskega vidika ustrezno odzvala, varčevalni ukrepi, ki so bili sprejeti glede rabe plina in elektrike, pa so zagotovili, da se je gibanje cen umirilo,« na razmere, v katerih smo se znašli v preteklem obdobju, spomnijo na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo. »V prihodnji zimi bo imelo največji vpliv na ceno energije poleg vremenskih razmer to, kako bodo zapolnjena skladišča plina po Evropi, kako se bodo gibale cene UNP, ki bo prihajal v Evropo, in kako bodo lahko odjemalci znižali svojo porabo energije. Porabniki bi si morali že čim prej zagotoviti pogodbe za oskrbo s plinom in elektriko za naslednje leto, ker se lahko to zimo zaradi veliko razlogov razmere spet zaostrijo. Da se bodo državni ukrepi regulacije cen plina in elektrike letos iztekli in ne bodo več podaljšani, je bilo že večkrat javno omenjeno.«

Porabniki bi si morali čim prej zagotoviti pogodbe za oskrbo s plinom in elektriko za leto 2024.

Na gibanje cen vpliva veliko dejavnikov

»V preteklih dveh letih so se na globalnem energetskem trgu zgodile spremembe, ki jim od sprostitve trga še nismo bili priča. Prav tako jih nihče ni predvidel. Posledično je postalo težje predvideti tudi prihodnje trende,« pravijo v Skupini GEN.

Na gibanje cen bi lahko v prihodnje vplivalo veliko dogajanj. Kot pravijo, se precej industrije še vedno ni vrnilo na ravni odjema pred krizo, kar lahko predstavlja potencial za pritisk na zviševanje cen v prihodnjem obdobju. »Trend razogljičenja se nadaljuje, vendar vedno več obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije lahko povzroči tudi primanjkljaj ponudbe v večernih urah, v primeru, da hranilniki energije ne bodo dovolj hitro sledili trendu razogljičenja. Tudi zmanjšanje števila emisijskih kuponov v naslednjih letih bo postopoma povečalo pritisk na rast cen,« opozarjajo. Cena električne energije v naši regiji bo še naprej tesno povezana z ostalimi trgi EU in cenami ostalih energentov.

»Pri zemeljskem plinu ocenjujemo, da se bodo plinohrami sicer napolnili še pred zimo, a ker Evropi še vedno manjka 20 % dobave plina, lahko ob vstopu v letošnjo zimo še vedno pričakujemo pretrese na energetskem trgu. Zelo pomembno na cene vplivajo tudi hidrološke razmere. Hidro rezervoarji v regiji so polni. V srednji in zahodni Evropi pa je hidrološka slika ravno obratna: zaradi rekordno nizkih količin snega v Alpah in večmesečne suše na severu Italije in Francije so vodni rezervoarji tam slabo napolnjeni,« spomnijo.

Cene električne energije so v Sloveniji praktično enake kot drugje po Evropi in po njihovi oceni dodatna 10- ali 20-odstotna večja uvozna odvisnost tega bistveno ne spremeni zaradi izjemno visoke povezljivosti slovenskega elektroenergetskega sistema s sosednjimi državami.

»Bolj kot si odvisen, bolj si pod vplivom evropskih borz«

Eles v zadnjih treh mesecih beleži trend zniževanja grosističnih cen električne energije. »V kolikor ne bo problemov pri oskrbi s plinom, ocenjujemo, da se bodo grosistične cene za prihodnja tri leta gibale pri ceni med 140 in 150 EUR za leto 2024, med 120 in 130 za leto 2025 in okrog 120 za leto 2026 na MWh,« povedo.

»Študije Elesa napovedujejo od 7,8- do 13,5-odstotno rast porabe električne energije med letoma 2025 in 2030 ter od 26- do 55-odstotno rast med letoma 2025 in 2040. Slovenija že danes uvozi približno tretjino električne energije (podatek za leto 2022). Bolj kot si odvisen, bolj si pod vplivom evropskih borz. Območje, v katerem je Slovenija, je s cenovnega vidika v prvi tretjini cen,« pojasnjujejo vpliv uvozne odvisnosti na cene energentov.

Trenutno se razmere umirjajo, toda …

»Trenutno se razmere na trgu energentov (elektrina in plin) ter naftnih derivatov nekoliko umirjajo, vendar je glede na volatilnost in nepredvidljivost trgov težko napovedati nadaljnjo umiritev razmer ter gibanje cen,« opozarjajo v Petrolu. »V tem trenutku lahko ocenimo, da bi se lahko učinki trenutnega umirjanja razmer na trgu energentov prepoznali v naslednjem letu. Bodo pa slednji odvisni tudi od nadaljnjih ukrepov države.«

Ne pričakujejo sprememb

V družbi Plinovodi trenutno ne pričakujejo sprememb na področju omrežnin, saj je bil trenutni regulativni okvir za področje plina s strani Agencije za energijo potrjen v letu 2021 in velja za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2024. »Za vsa leta je bila določena omrežnina za operaterje distribucijskih sistemov in operaterja prenosnega sistema in s tem tarifne postavke. Ne glede na vse spremembe v letu 2022 ne pričakujemo morebitnih sprememb že sprejetih tarif v okviru trenutnega regulativnega obdobja,« so prepričani.

Ob vstopu v letošnjo zimo lahko še vedno pričakujemo pretrese na energetskem trgu.

Cene bo krojila geopolitična situacija

V družbi Geoplin poudarjajo, da je napovedovanje razvoja cen zemeljskega plina izjemno nehvaležno. »V danih okoliščinah ga bodo v največji meri krojili geopolitična situacija in z njo povezana zanesljivost dobave prek plinovodov oz. terminalov UZP (LNG), hitrost okrevanja svetovnega gospodarstva – predvsem Azije – in z njo povezano povečano povpraševanje po energentih, predvsem UZP, zapolnjenost evropskih plinskih skladišč in vremenski dejavniki.«

Lani se je spremenila struktura uvoza zemeljskega plina v Evropi. Evropi je šla na roko mila zima in posledično nižje povpraševanje po vseh energentih. »Vendar se je evropska uvozna zmogljivost za UZP v zadnjem letu znatno povečala. Novi UZP-terminali in širitve zmogljivosti nekaterih obstoječih so in bodo olajšali dobave tega energenta, ceno pa bo tudi v prihodnje oblikoval trg,« poudarjajo.

Ker so možnosti zmanjšanja porabe zemeljskega plina zlasti pri velikih industrijskih uporabnikih, ki uporabljajo zemeljski plin kot glavni energent v proizvodnih procesih, omejene, v Geoplinu usmerjajo vse napore v ustvarjanje priložnosti za vzpostavitev dodatnih novih nabavnih virov.

Foto: Depositphotos

Učinkovita raba se neposredno odraža na stroških uporabnika

Več bo treba narediti na opolnomočenju uporabnikov za bolj smotrno porabo energije. »Uvedba naprednega merilnega sistema omogoča dinamično tarifiranje in prilagajanje odjema električne energije in moči diagramu proizvodnje. Seveda gre za razvoj, ki predstavlja proces in v danem trenutku spremljanje porabe ni omogočeno v realnem času. Učinkovita raba električne energije je ukrep, ki se neposredno odraža na stroških uporabnika. Ukrepov za učinkovito rabo energije je veliko – od prilagajanja temperature okolja do uporabe učinkovitih naprav,« spomni Roman Ponebešk, direktor Gospodarsko interesnega zduženja distribucije električne energije (GIZ DEE).

Odjemalcem električne energije elektrodistribucijska podjetja nudijo sistem za enotni dostop do merilnih podatkov Moj elektro. »Z njegovo pomočjo bodo uporabniki lahko spremljali porabo, na osnovi katere bodo potem lahko sprejeli ukrepe za njeno učinkovitejšo rabo,« pravijo v Elektru Gorenjska. Nov akt o obračunu omrežnine bo uporabnike začel navajati na spremljanje porabljene moči, ne samo porabe.

Nov obračun je tudi družbeni izziv

»Omrežninske tarife so zelo pomembne za sam energetski prehod, zagotoviti morajo učinkovito uporabo omrežja, ob tem pa morajo biti enostavne, pregledne oziroma povedano drugače – uporabnikom razumljive in sprejemljive,« pojasnjujejo v Elektru Maribor. Nov tarifni sistem z obračunom, ki temelji na 15-minutnih vrednostih, stopi v veljavo 1. januarja 2024. »Pri uvajanju tako obsežnih sprememb se je potrebno zavedati, da to ni le ekonomski, zakonodajni in tehnološki, temveč tudi družbeni izziv, ki se bo dotaknil vsakega uporabnika, pa naj bo to gospodinjstvo ali poslovni odjemalec in ki zahteva celovit pristop pri osveščanju,« so prepričani.