Shrani za kasnejše branje.Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.
Darja Močnik, Analitika GZS
V letu 2022 se je celoten svet, še posebej pa Evropa, soočil z energetskim šokom brez primere. V osnovi je bil posledica ruske invazije v Ukrajini, ki so jo spremljale tudi neugodne vremenske razmere za proizvodnjo OVE. Gospodarstvo se je soočilo s strahom pred prekinitvijo dobave zemeljskega plina, prav tako pa tudi z visoko rastjo cen zemeljskega plina in električne energije. Z domačimi viri energije je Slovenija v 2022 zadovoljila manj kot polovico potreb po energiji. Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo. Poleg spodbujanja umestitve obnovljivih virov energije so se v letu 2022 okrepila tudi vlaganja na področju energetske učinkovite rabe energije.
Energetska bilanca
Energetska odvisnost tudi v 2022 nekoliko večja
Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2022 znašala 3,2 mio toe (132 TJ), kar je bilo za 7 % manj kot v letu 2021. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2022 tako zadovoljila 47 % potreb po energiji(1) (53 % v letu 2021, 57 % v 2020 in 52 % v 2019), pri čemer je bila oskrba z naftnimi proizvodi v celoti zagotovljena iz uvoza. Več kot polovica porabljene energije je tako bila zagotovljena iz uvoza. Največji delež domače proizvodnje energije je v letu 2022 predstavljala jedrska energija (46 %), sledila so trdna goriva (20,7 %), obnovljivi viri in odpadki (20,1 %), hidroenergija (8,6 %) ter geotermalna in sončna energija (4,4 %). V primerjavi z letom 2021 se je domača proizvodnja energije zmanjšala za 10.551 TJ, najbolj pri hidroenergiji (-5.628 TJ) in trdih gorivih (-2.600 TJ) ter obnovljivih virih energije (brez hidroenergije) in odpadkih (-2.038 TJ). Zmanjšala se je tudi proizvodnja jedrske energije (-1.096 TJ), in sicer zaradi predvidenega remonta.
Za oskrbo Slovenije z energijo(2) v letu 2022 smo porabili 6,5 mio toe (3) (274 TJ), kar je bilo za 0,3 % manj v primerjavi z letom 2021. Glede na 5,4-odstotno realno gospodarsko rast je zmanjšanje porabe energije odražalo varčevanje zaradi energetske krize (bojazen pred omejenimi dobavami in visoke promptne cene) kot tudi nekoliko toplejšo zimo. Največji delež v strukturi oskrbe z energijo so po energetski vrednosti v letu 2022 predstavljali naftni proizvodi (37 % v letu 2022; 31 % v letu 2021), ki se sicer uporabljajo pretežno v gospodarskem in potniškem transportu (le majhen del v energetiki), sledi jedrska energija (22,8 %), energija iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo, geotermalno in sončno energijo) s 17,6-odstotnim deležem, trdna goriva – pretežno premog (12 % v letu 2022; 15 % v letu 2021) in zemeljski plin (10,7 % v letu 2022; 12 % v letu 2021).
Proizvodnja električne energije
Visoke cene energentov in vprašljivost dobave sta spremenili strukturo proizvodnje električne energije
Proizvodnja električne energije je odvisna od vremenskih razmer, razpoložljivosti lignita in zemeljskega plina ter zasledovanja cilja razogljičenja oziroma zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Proizvodnja električne energije na generatorju je po začasnih podatkih SURS v letu 2022 (4) znašala 13.626 GWh, kar je bilo za 14 % oz. za 2.250 GWh manj kot v letu 2021. V 2022 se je najbolj zmanjšala proizvodnja v hidroelektrarnah (za tretjino oz. za 1.596 GWh) zaradi najslabše hidrologije v zadnjem desetletju. Za leto 2022 so bile značilne nadpovprečne temperature, daljše trajanje sončnega obsevanja ter precej manj padavin v primerjavi z dolgoročnim letnim povprečjem. Nižja je bila proizvodnja električne energije iz termoelektrarn (-16 % oz. za 746 GWh manj) in iz jedrske elektrarne (-2 % oz. za 100 GWh manj), predvsem zaradi remonta v oktobru. Proizvodnja električne energije na generatorju iz sončnih elektrarn se je v Sloveniji v 2022 zvišala za 42 % oz. za 192 GWh, saj države v evropskem prostoru razvoj energije vse bolj usmerjajo v večjo energetsko samooskrbo in preusmeritev v OVE, predvsem sončne in vetrne elektrarne.
Največji delež k proizvodnji električne energije je v letu 2022 prispevala jedrska elektrarna (41,1 % oz. 5.606 GWh), sledile so termoelektrarne (33,5 % oz. 3.969 GWh), hidroelektrarne (25 % oz. 3.401 GWh), sončne elektrarne (4,7 % oz. 645 GWh) in vetrne elektrarne (0,04 % oz. 6 GWh).
V prvem četrtletju 2023 je bila po začasnih podatkih SURS proizvodnja električne energije za 4,7 % oz. za 1.175 GWh nižja kot v prvem četrtletju 2022. Nižja proizvodnja električne energije je bila predvsem v termoelektrarnah (-36 %; za 510 GWh) zaradi pomanjkanja lignita in v jedrski elektrarni (-1,7 %), medtem ko je bila proizvodnja v hidroelektrarnah višja za 47 % oz. za 316 GWh. Proizvodnja sončne energije je bila višja za 70 %, zaradi večjega števila elektrarn, kljub krajšemu trajanju sončnega obsevanja.
V slovenski podporni shemi je bilo konec leta 2022 uvrščenih skupaj 3.718 elektrarn s skupno nazivno močjo 395,3 MW, kar predstavlja približno desetino vseh instaliranih zmogljivosti v Sloveniji. Konec leta 2022 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 93 enot manjše glede na stanje konec leta 2021.
Uvoz električne energije višji kot izvoz v 2022, obratno v predhodnih letih
V preteklih letih je bil izvoz električne energije višji kot uvoz, v letu 2022 pa je Slovenija več električne energije uvozila kot izvozila. Izvoz električne energije (8.752 GWh) je bil v 2022 višji za 1,1 % oz. za 95 GWh v primerjavi s predhodnim letom. Republiki Hrvaški je bila oddana polovica proizvodnje električne energije iz NEK-a. Izvoz se je po podatkih ELES na hrvaški in avstrijski meji v letu 2022 glede na leto 2021 zmanjšal, na italijanski meji pa povečal. Uvoz električne energije je v 2022 znašal 10.198 GWh, kar je bilo za 21,6 % oz. za 1.811 GWh več kot leta 2021. Uvoz se je leta 2022 glede na leto prej zmanjšal na hrvaški meji, medtem ko se je na italijanski in avstrijski meji v primerjavi s preteklim letom povečal. Primanjkljaj električne energije je bilo v letu 2022 potrebno zagotoviti s povečanim uvozom, ki se je zaradi izrazitega skoka cen na promptnih trgih bistveno povečal.
V prvem četrtletju 2023 (po začasnih podatkih) je bil uvoz električne energije (2.496 GWh) malenkostno višji od izvoza električne energije (2.460 GWh). Uvoz električne energije se je povečal za 4,9 % oz. za 117 GWh v primerjavi s prvim četrtletjem 2022. To obdobje je bilo zabeleženo tudi povečanje izvoza električne energije, in sicer za 20,2 % (za 414 GWh).
Končna poraba električne energije tudi v 2022 nižja
Končna poraba električne energije v Sloveniji je po začasnih podatkih v letu 2022 znašala 12.672 GWh in naj bi bila nižja za 6,5 % v primerjavi z letom 2021.
Oskrba z energenti
Visoka rast porabe pogonskih goriv
V 2022 je bil zabeležen upad oskrbe s črnim premogom in antracitom (-35 %), domačim lignitom (za 22 %), zemeljskim plinom (-12 %), biodizelskim gorivom (-21 %), motornim neosvinčenim bencinom 98 (-33 %), a na drugi strani se je povečala oskrba z neosvinčenim bencinom 95 za 20 %. Povečala se je tudi oskrba z uvoženim lignitom za 6 %, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje (+108 %), z dizelskim gorivom (+17 %) in ekstra lahkim kurilnim oljem (+8 %). Razlogi za različno gibanje oskrbe so bili med posameznimi energenti sila različni. Manjša poraba zemeljskega plina je bila posledica višjih temperatur in zmanjšanja porabe v industriji, delno pa tudi prostovoljnega varčevanja v gospodinjstvih in bolj racionalne rabe v industriji. Povečana oskrba z neosvinčenim bencinom in dizelskim gorivom je bila posledica rasti povpraševanja zaradi turizma in gospodarskega prometa, kar je bilo posledica tako domačih kot tujih kupcev, saj je Slovenija tranzicijska država in je imela določeno obdobje v letu relativno nizko določeno fiksno ceno teh dveh goriv.
| Oskrba z energenti* | 2022 |
Sprememba v % 2022/2021 |
Sprememba v % I-III 2023/I-III 2022 |
| Črni premog in antracit (1000 ton) | 3,891 | -35 | -33 |
| Koks (1000 ton) | 27,831 | -4 | -4 |
| Rjavi premog in lignit (1000 ton) | 2.521,369 | -20 | -33 |
| Utekočinjeni naftni plin (UNP) (1000 ton) | 80,113 | -3 | -10 |
| Motorni bencin, neosvinčeni (1000 ton) | 422,977 | 14 | 7 |
| Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje (1000 ton) | 21,355 | 108 | -54 |
| Dizelsko gorivo (1000 ton) | 1.585,013 | 17 | -2 |
| Kurilno olje, ekstra lahko (1000 ton) | 173,828 | 8 | -31 |
| Drugi naftni proizvodi (1000 ton) | 87,321 | -32 | 11 |
| Zemeljski plin (1000 Sm3) | 839,614 | -12 | -14 |
Vir: SURS začasni podatki; *brez obnovljivih virov
V prvem četrtletju 2023 se je količina oskrbe z energenti zmanjšala pri vseh kategorijah, razen pri motornem bencinu in drugih naftnih proizvodih. Najbolj se je zmanjšala pri lignitu, in sicer za 33 % zaradi nižje proizvodnje v Premogovniku Velenje. Tudi poraba zemeljskega plina (-14 %) je ostala nižja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022.
Trg dela v energetiki
Povprečna bruto plača skoraj 3.000 EUR
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro (SKD dejavnost D) je v 2022 izplačana povprečna bruto plača znašala 2.948 EUR, kar je bilo nominalno za 6,2 % več kot v letu 2021. Povprečne plače so rasle vse od leta 2016. V prvem četrtletju 2023 je povprečna plača v oskrbi z električno energijo, plinom in paro znašala 3.055 EUR in je bila nominalno medletno višja za 14,2 % glede na enako obdobje 2022. Povprečna bruto plača v tej dejavnosti je bila v 2022 za 45,7 % višja od povprečne bruto plače v Sloveniji.
Manjša poraba zemeljskega plina je bila delno tudi posledica bolj racionalne rabe v industriji.
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro v enem letu blizu 100 več delovno aktivnih
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro je bilo konec leta 2022 8.168 delovno aktivnih oseb, kar je bilo za 1,2 % oz. za 94 oseb več kot decembra 2021. Število zaposlenih v energetiki se v letošnjem letu ni bistveno spremenilo. Marca 2023 je bilo v oskrbi z električno energijo, plinom in paro delovno aktivnih 1.166 oseb, kar je bilo za 1,3 % oz. za 104 oseb več kot pred enim letom.
V Sloveniji je bilo v 2022 energetsko revnih 62.000 oziroma 7,2 % vseh gospodinjstev, kar je bilo za 0,7 o. t. več kot v letu 2021. V njih je živelo okoli 102.000 prebivalcev Slovenije. Med letoma 2014 in 2022 se je delež sicer zmanjšal za približno tretjino oziroma za 26 tisoč gospodinjstev. V daljšem časovnem obdobju se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v letu 2021.
Cene v energetiki
Cene energentov so se v letu 2022 v Sloveniji močno povečale. Cene nafte, plina in električne energije so dosegale višje ravni v primerjavi z letom prej. To je bilo posledica več dejavnikov, med drugim geopolitičnih napetosti in invazije Rusije na Ukrajino.
Povprečne cene svetovnih energentov v 2022 dosegle visoke nivoje zaradi geopolitičnih pretresov
Ko se ozremo nazaj, je bilo leto 2022 za porabnike električne energije izjemno negotovo. Zaradi okrevanja gospodarstev po pandemiji covid-19, so cene energentov pričele občutno rasti že v letu 2021. V 2022 pa je stanje dodatno poslabšala še agresija Rusije na Ukrajino in s tem otežena dobava plina v Evropo. Cene električne energije so v 2022 v Evropi dosegle najvišje zgodovinske vrednosti, v začetku leta 2023 pa so se te razmere umirile na nižje nivoje, ki pa so še vedno višji kot pred sporom med Rusijo in Ukrajino. Največji vpliv na rast cen električne energije so imele predvsem povišane cene zemeljskega plina (zaradi pomanjkanja in strahu pred praznimi skladišči pred zimo) in slaba hidrologija ter delno tudi rast cen emisijskih kuponov.
Cene nafte, plina in električne energije so lani dosegale višje ravni v primerjavi z letom prej.
Vlada je v letu 2022 in 2023 sprejela več ukrepov za omilitev razmer na trgu električne energije. Zaradi visoke rasti cen električne energije je vlada za obdobje enega leta določila najvišjo dovoljeno ceno električne energije. Od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 je bila z Uredbo o določitvi cen električne energije omejena najvišja cena električne energije za gospodinjske odjemalce. Hkrati je vlada z Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo ohranila nižjo trošarino in znižala stopnjo DDV na 9,5 %. Vlada je tudi sprejela Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Na osnovi tega je država gospodarstvu pomagala s sofinanciranjem stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021 in drugih aktivnosti za blaženje posledic energetske krize.
V letu 2022 je povprečna borzna cena surove nafte (Brent) znašala 70,7 dolarja na sodček, kar je bilo 43 % več kot v povprečju v letu 2021. Preračunano v EUR je cena sodčka surove nafte v letu 2022 porasla za 60 % glede na leto 2021. Posledično so narasle neto cene derivatov brez davkov in dajatev v Sloveniji, ki so se poviševale od prvega do tretjega četrtletja 2022. Maloprodajne cene so bile v 2022 višje zaradi neugodnih razmer na nabavnem trgu energentov v večini leta 2022. Motorni bencin 95 se je v 2022 podražil za 23 % v primerjavi z letom 2021, in je v povprečju stal 1,493 EUR/liter. Dizelsko gorivo se je podražilo za 29 % in njegova cena je v povprečju znašala 1,634 EUR/liter. Ekstra lahko kurilno olje se je podražilo za tretjino na 1,288 EUR/liter. UNP-Avtoplin se je v 2022 podražil za 38 % v primerjavi z letom 2021, na 0,975 EUR/liter.
Cena električne energije za podjetja se je v 2022 občutno zvišala
Maloprodajna cena električne energije z DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca v letu 2022 znašala 207,7 EUR/MWh in je bila za 79,5 % višja kot v letu 2021. To je bilo posledica rasti veleprodajne cene električne energije. Cena električne energije za podjetja (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), že peto leto zapored zvišuje. Večji medletni skok je bil zabeležen v tretjem in zadnjem četrtletju 2022.
V letu 2022 je cena električne energije za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala v povprečju 149,2 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 140 %. Regulirana cena omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema se je v opazovanem obdobju enega leta znižala za 15 % in je v povprečju v letu 2022 znašala 16,2 EUR/MWh (brez DDV). Dajatve za namene energetike so v letu 2022 v povprečju negospodinjske porabnike obremenile v višini 9,7 EUR/MWh (brez DDV), kar je v enoletnem obdobju pomenilo znižanje za desetino. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v letu 2022 zaračunana trošarina v višini 1,3 EUR/MWh, to je za polovico manj kot leta 2021, kar je posledica znižanih trošarin na električno energijo.
Delež tržne postavke električne energije je v letu 2022 znašal 84,6 %, delež omrežnine 9,2 %, delež dajatev 5,5 %, delež trošarine pa 0,7% končne cene brez vključenega davka na dodano vrednost.
V skupini porabe električne energije od IC in IF (500 do < 150.000 MWh) je bila rast cen električne energije v enem letu med 139 in 149 %. V skupinah porabe IA in IB (< 20 do < 500 MWh) je bila cena na drugi strani višja za 88 oz. 98 %.
| Cena električne energije za poslovne uporabnike (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | Sprememba v % 2022/ 2021 |
| IA (< 20 MWh) | 57,7 | 63,9 | 64,1 | 120,5 | 87,9 |
| IB (20 do < 500 MWh) | 58,7 | 62,6 | 61,1 | 121,0 | 98,0 |
| IC (500 do < 2000 MWh) | 58,2 | 61,0 | 59,9 | 146,9 | 145,3 |
| ID (2000 do < 20000 MWh) | 54,1 | 58,8 | 59,3 | 147,4 | 148,6 |
| IE (20000 do < 70000 MWh) | 50,4 | 55,1 | 64,7 | 154,3 | 138,7 |
| IF (70000 do <= 150000 MWh) | 47,5 | 52,0 | 64,7 | 158,5 | 144,9 |
| Slovenija – nacionalni nivo | 53,1 | 57,9 | 62,3 | 149,2 | 139,7 |
Vir: Statistični urad RS
V 1. četrtletju 2023 je končna maloprodajna cena z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca na nacionalnem nivoju znašala 245,3 EUR/MWh in je bila v obdobju enega leta višja za tretjino. Brez DDV je znašala 223,97 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta zvišala za 48,5 %. Za povprečnega negospodinjskega odjemalca je postavka cena električne energije v 1. trimesečju 2023 znašala 190,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 44 %. Vlada je s 1. januarjem 2023 zamejila ceno električne energije za določene osebe javnega prava ter mikro, mala in srednja podjetja, katerih storitve bi zaradi visokih cen električne energije lahko bile ogrožene. Določeni izvajalci gospodarskih dejavnosti pa so na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) upravičeni do subvencioniranja plačila visokih cen energentov v letu 2023.
Povprečna cena električne energije za poslovne odjemalce v EU-27 (s porabo med 500 in 2.000 MWh) je v drugem polletju 2022 znašala 210 EUR za MWh brez DDV. Najvišje cene so bile v Grčiji, Romuniji in Italiji. Najnižje so bile zabeležene na Finskem (115 EUR/MWh) in v Franciji (123 EUR/MWh).
Končna cena električne energije po davkih je za gospodinjstva znašala 161,4 EUR/MWh, kar je bila enaka cena kot v letu 2021. Delež tržne postavke električne energije je v strukturi maloprodajne cene znašal polovico, delež omrežnine četrtino, delež dajatev 6,5 %, delež trošarine 1,1 % in delež davka na dodano vrednost šestino končne maloprodajne cene.
Regulirane cene elektrike, ki bi sicer veljale do 31. avgusta 2023, je vlada aprila 2023 podaljšala do konca leta 2023. Povprečna cena električne energije za gospodinjstva brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV, je v letu 2021 znašala 82,9 EUR/MWh, kar je bilo za 29 % več kot v predhodnem letu. Omrežnina za elektroenergetsko omrežje se je v obdobju enega leta v povprečju znižala za 17 %. Znižanje je posledica interventnega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki je za vse odjemne skupine od februarja do aprila 2022 znižal tarifne postavke omrežnine na nič. Dajatve za namene energetike so se v obdobju enega leta zaradi ukrepa oprostitve plačevanja prispevka za podporo proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE, znižale za 36 %. Na podlagi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov je vsem odjemalcem električne energije od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 na vse postavke (razen postavke fiksnih stroškov poslovanja dobaviteljev) obračunana tudi nižja davčna stopnja DDV v višini 9,5 %.
| Cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji (standardne porabniške skupine,EUR/MWh) | |||||
| 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 1. čet. 2023 | |
| Energija | 57,6 | 62,0 | 64,3 | 82,9 | 102,7 |
| Omrežnina | 53,3 | 46,8 | 48,5 | 40,8 | 52,2 |
| Dajatve | 17,4 | 12,7 | 16,4 | 10,5 | 8,0 |
| Trošarina | 3,1 | 3,1 | 3,1 | 1,7 | 1,5 |
| DDV | 28,9 | 27,4 | 29,1 | 26,2 | 16,1 |
| Končna cena | 160,1 | 152,0 | 161,4 | 161,4 | 180,5 |
Vir: SURS
V 1. trimesečju 2023 je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca na nacionalnem nivoju znašala 180,5 EUR/MWh in je bila v obdobju enega leta višja za 56 %, v primerjavi s 4. četrtletjem 2022 pa za 5 %. Cena električne energije je za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašala 102,7 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta povišala za 49 %.
Cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce v Sloveniji v 2022 ponovno z visoko rastjo
Maloprodajna končna cena zemeljskega plina z DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca za standardno porabniško skupino v letu 2022 znašala 78,4 EUR/MWh in je bila za 77 % višja kot leta 2021. V letu 2022 je delež postavke cena zemeljskega plina za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašal 89,5 %, delež omrežnine 6,4 %, delež dajatev 3,4 % in delež trošarine 0,7 % cene brez vključenega davka na dodano vrednost.
Povečano povpraševanje po emisijskih kuponih je ohranilo pritisk na veleprodajne cene.
Cena zemeljskega plina (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je za povprečnega poslovnega odjemalca znašala 59 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta zvišala za 124 %. V najvišjem razredu porabe (100.000 do < 1.000.000 GJ) je cena porasla za 6,8 %, v ostalih nižjih razredih pa za okoli 145 %. Omrežnina je v letu 2022 znašala 4,2 EUR/MWh (brez DDV) in se je v enoletnem obdobju znižala za 29 %. Povprečnemu negospodinjskemu odjemalcu so bile v letu 2022 zaračunane dajatve (prispevek OVE, prispevek URE, okoljska dajatev CO2) v skupni višini 2,3 EUR/MWh (brez DDV), kar je bilo za 28 % manj kot leta 2021. Trošarina je v letu 2022 povprečnega negospodinjskega odjemalca obremenila v višini 0,5 EUR/MWh (brez DDV), kar je zaradi vladnega ukrepa znižanja trošarin predstavljalo za 44 % manj kot v 2021.
V drugi polovici leta 2022 so bile cene zemeljskega plina rekordno visoke. To je privedlo do nadomeščanja zemeljskega plina s premogom pri proizvodnji električne energije v termoelektrarnah. Posledično se je povečalo povpraševanje po emisijskih kuponih in ohranilo pritisk na veleprodajne cene. Emisijski kuponi z zapadlostjo v decembru 2022 so v drugi polovici leta 2022 dosegli povprečno poravnalno ceno v višini 78,46 EUR na tono CO2.
Povprečna končna cena zemeljskega plina za poslovne subjekte
2021 2022 EUR/Sm3 0,4648 0,8241 EUR/GJ 12,2868 21,7862 EUR/kWh 0,0442 0,0784
Končna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je znašala 80,4 EUR/MWh in je bila za 44 % višja kot v letu 2021. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV je v 2022 znašala v povprečju 50,3 EUR/MWh in je bila višja za 91 % glede na predhodno leto. V strukturi končne cene z DDV za povprečnega gospodinjskega odjemalca je zemeljski plin imel 62,5-odstotni delež, omrežnina 15,5-odstotni delež, dajatve 5,1-odstotni delež, trošarine 1,3-odstotni delež in davek na dodano vrednost 15,6-odstotni delež.
Povprečna končna cena zemeljskega plina za gospodinjstva
2021 2022 EUR/Sm3 0,5859 0,8451 EUR/GJ 15,4893 22,3393 EUR/kWh 0,0558 0,0804
Visoke cene narekovale visoko rast prodaje
Energetska podjetja so se v letu 2022 znašla v novih situacijah zaradi energetske krize in zaradi zgodovinsko visokih cen energentov, predvsem elektrike in zemeljskega plina. Kljub vsemu so energetske družbe, kar zajema družbe v oskrbi z električno energijo (SKD 35 ter Plinovodi), premogovništvo (SKD 05.200), posredništvo in trgovina z gorivi (SKD 46.710, SKD 46.120, SKD 47.302, SKD 47.301), upravljanje energetskih trgov (Borzen, BSP), v letu 2022 skupno zabeležile zgodovinsko najvišje prihodke od prodaje. V energetiki je bilo v letu 2022 aktivnih 835 družb, 23 več kot v letu 2021. Družbe so v letu 2022 beležile 28 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 10,5 mrd EUR oz. za 60 % več kot v letu 2021. Pretežen del teh (26,9 mrd EUR) so predstavljali čisti prihodki od prodaje, ki so porasli za 10,3 mrd EUR oz. za 62 % v enem letu. K rekordni vrednosti sta v 2022 najbolj prispevali dejavnosti trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (+4,6 mrd EUR; oz. 44 % celotnega prirasta) in oskrba z električno energijo (+4,2 mrd EUR; oz. 40 % celotnega prirasta). Vse dejavnosti energetike (merjeno po 4-mestni SKD) so tako v letu 2022 beležile prirast celotnih prihodkov. Pet največjih družb energetike je celotne prihodke v 2022 povečalo med 47 in 106 % v primerjavi z letom 2021.
Dodana vrednost s precejšnim znižanjem
Dodana vrednost ni sledila rasti prihodkov, saj so se stroški blaga, materiala in storitev zvišali v 2022 za 72 % oz. za 10,9 mrd EUR, kar je bil odraz visokih veleprodajnih cen in zvišanj ostalih energentov. Družbe so ustvarile 976 mio EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 785 mio EUR oz. za 46 % manj kot v 2021. Dodana vrednost se je najbolj znižala v dveh dejavnostih (poleg ostalih štirih dejavnosti, merjeno po 4-mestnih skupinah dejavnosti), ki sta beležili največji porast prihodkov. K zmanjšanju dodane vrednosti sta najbolj prispevali dejavnosti oskrbe z električno energijo (-597 mio EUR; oz. 76 % celotnega zmanjšanja), na kar je vplivalo eno največje podjetje v tej skupini dejavnosti z izkazano negativno dodano vrednostjo in trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (-143 mrd EUR; oz. 18 % celotnega zmanjšanja).
Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je upadla na 78 tisoč EUR oz. za 46 %, ob tem, da se je število zaposlenih po delovnih urah zmanjšalo za 0,6 % oz. za 74 oseb.
V dejavnosti energetike je bilo v 2022 ustvarjene 348 mio EUR EBITDA, kar pomeni za 70 % oz. za 797 mio EUR manj kot leta 2021, na kar je vplivala nižja dodana vrednost (-785 mio EUR, +25,3 %) in delno tudi rast stroškov dela (+2,1 % oz. za 11,8 mio EUR), ki je bila sicer zgodovinsko podpovprečna. Izguba pred davki in obrestmi (EBIT) je znašala 131 mio EUR in je bila nižja za 664 mio EUR (533 mio EUR v 2021).
Družbe so ustvarile za 46 % manj dodane vrednosti kot v letu 2021.
Družbe energetike so v 2022 tako izkazale 187 mio EUR neto čiste izgube (+360 mio EUR neto čistega dobička v 2021 in 278 mio EUR neto čiste izgube v letu 2020). Na neto čisto izgubo je vplivala zabeležena izguba v dejavnosti oskrbe z električno energijo (-207 mio EUR neto čiste izgube v 2022; +218 mio EUR v 2021), za 98 mio EUR nižji neto dobiček v trgovini na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi, za 25 mio EUR nižji neto čisti dobiček v drugi specializirani trgovini na debelo ter za 26 mio EUR nižji dobiček v dejavnosti holdingov, kamor spada matična družba enega od dveh energetskih stebrov. Neto čisto izgubo je v 2022 poleg dejavnosti oskrbe z električno energijo beležila še dejavnost pridobivanja rjavega premoga in lignita.
