Shrani za kasnejše branje.Živimo na potresnem območju in že večkrat v zgodovini se je zgodilo, da so se pri nas močno tresla tla. Nastala je tudi precejšnja škoda. Ker potresov ne moremo napovedati, hkrati pa se jim ne moremo izogniti, je še toliko bolj smiselno poskrbeti za to, da je gradnja stavb čim bolj potresno varna.
Tomaž Kavčič
Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji in kako pripravljeni smo na močne potrese? Stroka pravi, da precej slabo ter da bi bila škoda ob močnem potresu ogromna, prenova pa dolgotrajna. Največji manko pa imamo pri informiranju o potresnih tveganjih. Slovenija leži na potresno dejavnem območju. V preteklosti je naše ozemlje doletelo več močnih potresov, med njimi pa so bila obdobja relativne odsotnosti občutne potresne dejavnosti. Malce več kot tretjina prebivalcev Slovenije živi na območjih, ki jih lahko prizadene močan rušilni potres. Najbolj so v tem pogledu na udaru Zgornje Posočje, kjer smo 1998 in 2004 že beležili dva zelo močna potresa, Krško in Brežice z okolico ter Ljubljana in osrednjeslovenska regija, ki ima prav tako pestro potresno zgodovino.
Na zahodu Slovenije so se tla v preteklosti tresla najsilovitejše. Leta 1511 je potres z žariščem na območju Idrije in Cerkna dosegel 9-10 stopnjo po evropski 12-stopenjski lestvici (EMS) oziroma magnitudo 7. To je bil do zdaj, glede na razpoložljive informacije, največji potres z žariščem na slovenskih tleh. Precej dobro ostajata v spominu tudi potres v italijanski Gemoni blizu Slovenije, ki je prizadejal veliko škode predvsem v Breginjskem kotu, ter že omenjena posoška potresa leta 1998 in 2004. V Ljubljani in njeni širši okolici so razmeroma pogostejši šibkejši potresi, redkost pa niso niti močnejši. Največji znani potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Dosegel je magnitudo 6.1, največji učinki pa so bili med 8. in 9. stopnjo. Ta potres je zahteval najmanj 21 življenj in hudo poškodoval številne objekte. Ljubljana je bila tako poškodovana, da so jo morali po potresu temeljito obnoviti.
Če bi nas leta 2020 prizadel potres z magnitudo 6.1 z epicentrom pet kilometrov severno od centra Ljubljane, bi povzročil za okvirno sedem milijard evrov neposredne škode zgolj na stavbah.
Dolšek: Škoda bi bila ob močnem potresu ogromna, prenova pa dolgotrajna
Ravno zaradi potresno zelo dejavnega področja, na katerem živimo, je še kako pomembno, na kakšen način gradimo. Kaj je pri gradnji pomembno in kako je Slovenija pripravljena na močnejši potres, smo povprašali dr. Matjaža Dolška iz Katedre za konstrukcije in potresno inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG).
»Po mojem mnenju smo v Sloveniji pripravljeni le na sorazmerno pogoste potrese, na redke potrese pa sploh nismo pripravljeni,« je stavek, s katerim Dolšek verjetno mnoge preseneča. Poudarja namreč, da je seizmični stresni test stavbnega fonda v Sloveniji, ki je bil izveden na FGG v okviru programske skupine Potresno inženirstvo, pokazal, da bi potres z magnitudo 6.1, če bi se zgodil v letu 2020 z epicentrom pet kilometrov severno od centra Ljubljane, povzročil za okvirno sedem milijard evrov neposredne škode zgolj na stavbah. »Celotna škoda bi bila tako bistveno večja, polega tega pa bi bila v letu 2023 za približno tretjino večja zaradi dviga cen gradbenih del. Prenova bi bila izjemno dolgotrajna,« je prepričan Dolšek.
Kljub temu pa ne moremo reči, da potresno odporne gradnje v Sloveniji nimamo. »Za sedanje razumevanje problema lahko rečemo, da so stavbe, ki so grajene po sodobnih standardih Evrokod 8, varne, niso pa absolutno varne. Namreč, tudi Evrokod 8 dopušča znatno poškodovanost stavb pri močnih potresih. Napačna interpretacija potresne varnosti je že dostikrat prispevala k neukrepanju na področju krepitve potresne odpornosti, saj ljudje na osnovi lastne izkušnje ne morejo razviti občutka, kaj je potresno varno in kaj ni,« je prepričan. Prav zato je še kako pomembno, da potresno varnost zopet prikličemo v zavest.
Ravno zaradi potresno zelo dejavnega področja, na katerem živimo, je še kako pomembno, na kakšen način gradimo.
Še bolj strašljivi so podatki seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda v Sloveniji, ki je pokazal, da je približno 100 tisoč stavb oz. delov stavb, za katere potresno tveganje ni dolgoročno sprejemljivo. »Te objekte bi morali utrditi oz. nadomestiti v naslednjih 30 letih oz. na kakšen drug način zmanjšati potresno tveganje. V teh stavbah živi 400 tisoč ljudi. Njihova vrednost je bila v letu 2020 ocenjena na 18 milijard evrov. Iz tega lahko sklepamo, da precej velik delež stavb v Sloveniji ni potresno odporen in da je treba v Sloveniji pristopiti k reševanju problema na najvišji možni ravni,« je prepričan sogovornik.
Zavlačevanje s sprejemom resolucije o krepitvi potresne varnosti
Seizmični stresni test stavbnega fonda v Sloveniji je bil izveden kot strokovna podlaga za pripravo Resoluciji o krepitvi potresne varnosti v Sloveniji. »Vlada je resolucijo pripravila, bila je v javni obravnavi, zdaj pa že zelo dolgo čakamo, da bi bila obravnavana in sprejeta še v Državnem zboru. Zakaj do tega ne pride, ne vem. Se mi pa zdi vsako zavlačevanje neracionalno,« je ogorčen Dolšek.
Odgovornost za potresno varnost bi morali postopoma prenesti izključno na lastnike, meni dr. Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Prava pot bi po njegovem mnenju bila, da bi bila najprej sprejeta Resolucija o krepitvi potresne varnosti v Sloveniji, nato pa bi sledil še zakon, ki bi ta neregulirani problem ustrezno uredil. »Ni namreč pomemben le zakon, pomembno je, da se o tej problematiki govori in da pride v zavest ljudi (lastnikov), da je treba skrbeti tudi za potresno odpornost. Na kakšen način bi morali regulirati področje krepitve potresne odpornosti, smo predlagali resornemu ministrstvu že leta 2020. Regulirati bi morali ukrepe za krepitev potresne odpornosti stavbnega fonda, ukrepe za ovrednotenje potresne varnosti, ukrep za širjenje informacij o potresni varnosti in ukrepe za zagotavljanje finančnih spodbud za krepitev potresne varnosti. Odgovornost za potresno varnost bi morali postopoma prenesti izključno na lastnike,« še trdi strokovnjak s FGG.
Foto: Depositphoto
Ministrstvo: Resolucija je v medresorskem usklajevanju
Po odgovore smo se obrnili še Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). »Močnejši potresi se v Sloveniji dokaj redko pojavijo, pogostejši pa so šibkejši potresi. Republika Slovenija ima vzpostavljen sistem za prvi nujni odziv takoj po potresu, predvsem v okviru sistema zaščite in reševanja,« pravijo na ministrstvu, kjer so tudi sami omenili pripravo osnutka resolucije o krepitvi potresne varnosti, ki je bila že v javni in medresorski obravnavi.
A se je, kot kaže, zataknilo pri komunikaciji med novim in starim ministrstvom, saj je osnutek trenutno še vedno v medresorskem usklajevanju.
»Po uskladitvi bomo resolucijo posredovali vladi, od tam pa bo šla v sprejemanje v Državni zbor. Resoluciji bodo sledili akcijski programi, v katerih bodo tudi odločitve o tem, kako najbolj učinkovito zagotoviti doseganje ciljev, morda tudi z zakonom,« so zapisali na ministrstvu.
Prepričani so, da bo treba na tem področju v prihodnjih letih pristopiti k večji informiranosti o potresnem tveganju, postopnemu utrjevanju potresne odpornosti in tudi k sistemski ureditvi tega področja, največji izziv pa predstavljajo finančna sredstva. Težavo vidijo tudi v tem, da je stavbni fond v Sloveniji dokaj star.