Shrani za kasnejše branje.
Rast BDP je zaznamovana z izrazitim krčenjem obsega zalog in uvoza. Krčenje visokih zalog pretekle proizvodnje omogoča nadomeščanje manjšega uvoznega povpraševanja in ohranitev rasti končne potrošnje.
Tine Merhar, Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS
Pozitivna gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v 1. polovici leta 2023 razkrivajo relativno visoko raven gospodarske aktivnosti v Sloveniji. V 1. polovici leta je bil slovenski BDP realno za 1,1 % višji glede na enako obdobje lanskega leta. Po doseženi nizki rasti v zadnjem četrtletju 2022 (+0,2 %) se je rast v naslednjih dveh zaporednih četrtletjih povečala za 0,6 odstotne točke in v 2. četrtletju 2023 dosegla, upoštevaje padec v številnih evropskih državah, zavidljivih 1,4 %. Rast nominalnega BDP je v 1. polovici leta znašala 12,2 %, pri čemer 11,1 odstotne točke rasti pripisujemo rasti cen v gospodarstvu.
Rast BDP v 1. polovici leta in še posebej pospešitev rasti v 2. četrtletju dviguje pričakovana gibanja gospodarske aktivnosti v preostanku leta.
Po izdatkovni metodi izračunavanja BDP lahko ugotovimo, da je končna potrošnja v 1. polovici leta realno medletno porasla za 0,8 %, k čemur je prispevala predvsem rast potrošnje gospodinjstev (+1 %) in precej manj potrošnja države (+0,2 %). Nekoliko skrb vzbujajoč je padec realne potrošnje domačih gospodinjstev (–1,5 %) v 2. četrtletju, ki je upadla po osmih zaporednih mesecih rasti, kar nakazuje na postopno ohlajanje potrošniškega razpoloženja, ki pa je bilo na polletni ravni še kljub temu rahlo pozitivno (+0,3 %).
Potrošnja domačih gospodinjstev v 1. polovici leta je medletno višja, vendar z upočasnitvijo aktivnosti v 2. četrtletju.
Bruto investicije so se po drugi strani skrčile za slabo petino, kar pa pripisujemo predvsem visokemu upadu obsega zalog podjetij (–604,5 mio EUR v tekočih cenah). Kljub temu pa je zaznana visoka investicijska aktivnost podjetij pri naložbah v osnovna sredstva (+9,8 %), predvsem v zgradbe in objekte (+29,2 %). Po drugi strani so se zmanjšale naložbe podjetij v opremo in stroje (–9,2 %), kar je bilo pričakovano glede na ohlajanje proizvodne aktivnosti in preusmeritev na porabo obstoječih zalog. Vseeno pa ti trendi nakazujejo na prihodnjo šibkost rasti produktivnosti, saj so prav investicije v stroje in opremo tiste, ki k njej pomembno prispevajo.
Pozitiven prispevek nominalnega gibanja salda blagovne menjave (+2,5 mrd EUR) k rasti BDP je bil zlasti posledica realnega zmanjšanega uvoza blaga in storitev (–5,4 %), medtem ko se je realni izvoz blaga in storitev povečal za 0,7 %. Zmanjšal se je predvsem realni uvoz blaga (–6,9 %), kar je ob hkratnem povečevanju realne domače potrošnje gospodinjstev (+0,3 %; domači koncept merjenja) možno pojasniti s povečanjem potrošnje domačega blaga, predvsem trajnih proizvodov (+6,6 %). Ob razčlenitvi salda menjave s tujino ugotovimo, da slednjega v dveh tretjinah sestavlja presežek na saldu menjave storitev in v tretjini presežek na saldu menjave blaga, kjer je bil letos sploh prvič po petih zaporednih četrtletjih primanjkljaja zaznan ponovni presežek. Ob tem se je realni izvoz storitev v 2. četrtletju skrčil (–2,6 %) kot tudi uvoz (–2,3 %), in sicer prvič po osmih zaporednih četrtletjih rasti. Kljub temu pa je v 1. polovici leta še vedno bila prisotna rast izvoza (+3,8 %) in uvoza storitev (+3,4 %).
Prispevek izboljšanja salda blagovne menjave k rasti BDP je predvsem na račun padca uvoza.
Po proizvodni metodi izračunavanja BDP ugotovimo, da je bila poraba merjena skozi dodano vrednost v stalnih cenah v 1. polovici leta višja za 9,5 % (+2,2 mrd EUR) kot v enakem obdobju lanskega leta. Vendar je bila zaradi visoke porabe zalog (neporabljena ustvarjena dodana vrednost) sedanja proizvodnja in ustvarjena nova dodana vrednost oz. BDP (+1,4 %) nižja. Najvišjo rast dodane vrednosti so beležili v gradbeništvu (+573 mio EUR; +40,5 %), predelovalnih dejavnostih (+400 mio EUR; +7,5 %) in poslovanju z nepremičninami (+289 mio EUR; +17,8 %).
Levji delež rasti dodane vrednosti v 1. polovici leta je bil ustvarjen v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti in poslovanju z nepremičninami.
V primerjavi z izbranimi državami EU-27 je Slovenija v 1. polletju beležila 1,25-odstotno rast realnega BDP (prilagojen za sezono in koledar), kar predstavlja 7,8-odstotne točke nižjo rast v primerjavi s 1. polletjem 2022. Kljub temu višjo rast beležijo le še v Španiji (3 %) in Italiji (1,3 %). Medtem so medletni upad realnega BDP zaznali na Poljskem (–0,65 %), Češkem (–0,4 %) in v Nemčiji (–0,2 %). Nižjo, a še zmeraj pozitivno rast, beležita Francija (0,9 %) in Nizozemska (1,0 %). Slovenija je bila med izbranimi državami edina država s pospešitvijo rasti BDP (+0,6 o. t.) v 2. četrtletju (1,6 %; v 1. četrtletju 0,9 %).
Kljub umirjanju rasti BDP med evropskimi državami Slovenija v 2. četrtletju izkazuje relativno višjo rast, ki je med višjimi prav tako na polletni ravni.
Neodvisni analitiki na Focus Economics za leto 2023 Sloveniji napovedujejo 1,4-odstotno rast realnega BDP, ki naj bi se v letu 2024 pospešila na 2,4 %. K rasti bo v letošnjem letu prispevala visoka rast investicij (+4,2 %), ki se bo v letu 2024 sicer znižala (rast) na 3,1 %, in 2,8-odstotna rast izvoza (+3,8 % v 2024). Inflacija se bo s predvidene 7,3-odstotne rasti v letu 2023 umirila za dodatne 3,4 o. t. in bo po ocenah v letu 2024 znašala 3,9 %, kar nakazuje na nadaljnje umirjanje cenovne dinamike.
Rast realnega BDP (podatki prilagojeni za sezono in koledar) v 1. polovici 2023 in sprememba rasti glede na 1. polovico 2022 v izbranih državah EU-27
|
Država |
Realni BDP H1 2023/H1 2022 in sprememba rasti v enem letu |
|
|
Češka |
-0,4 % |
-4,5 o. t. |
|
Nemčija |
-0,2 % |
-3,0 o. t. |
|
Španija |
3,0 % |
-4,1 o. t. |
|
Francija |
0,9 % |
-3,3 o. t. |
|
Italija |
1,3 % |
-4,5 o. t. |
|
Nizozemska |
1,0 % |
-4,8 o. t. |
|
Poljska |
-0,7 % |
-9,1 o. t. |
|
Slovenija |
1,3 % |
-7,8 o. t. |
Vir: Eurostat, avgust 2023
Ocene rasti realnega BDP, stopnje inflacije (HICP indeks), rasti izvoza in investicij za leto 2023 in 2024 v Sloveniji
|
2023 |
2024 |
|
|
Realni BDP |
1,4 % |
2,4 % |
|
Inflacija |
7,3 % |
3,9 % |
|
Izvoz |
2,8 % |
3,8 % |
|
Investicije |
4,2 % |
3,1 % |
Vir: Focus Economics, september 2023
oto: Depositphotos
Analitika GZS
Gospodarska slika v drugem četrtletju letošnjega leta je prinesla pozitivno presenečenje. Poleg rasti BDP v drugem četrtletju je bila visoka tudi rast dodane vrednosti.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS
Pozitivno presenečenje
Podatek o rasti BDP v 2. četrtletju v Sloveniji je bil izrazito pozitivno presenečenje. Po podatkih, kjer je izločen vpliv sezone in koledarja (omogočajo primerjavo glede na predhodno četrtletje), je realen BDP porasel za 1,4 %, kar je bila najvišja rast v zadnjih šestih četrtletjih. Tretje zaporedno četrtletje je upadel realen uvoz blaga, kar odraža manjšo rast izvoza, investicij in zalog in prvi padec potrošnje gospodinjstev (-1,9 %). Znotraj potrošnje gospodinjstev je potrošnja trajnih proizvodov realno porasla (+4,3 %), drugih proizvodov pa upadla za 1,7 %. Padec bruto investicij (osnovna sredstva in zaloge) že štiri zaporedna četrtletja je izključno posledica znižanja zalog, medtem ko dinamika bruto investicij v osnovna sredstva ostaja pozitivna. Okrepila se je predvsem rast stanovanjske gradnje (+4,2 %), podobno kot v predhodnem četrtletju, in drugih zgradb in objektov (+6,8 %). Zaradi upadanja trendov tovornih prevozov padec investicij v transportno opremo (–3,4 %) po predhodnem letu in pol rasti ni bilo presenečenje. Investicije v drugo opremo in stroje so se znižale, in sicer za 4,5 % in upadajo že štiri četrtletja. To podaja precej negotovo sliko glede prihodnjih trendov v izvozu izdelkov z višjo dodano vrednostjo, saj brez vlaganj v avtomatizacijo ni mogoče hitro povečevati dodane vrednosti. Potrošnja države (+1,2 %) je pozitivno vplivala na BDP. Rast izvoza blaga je bila pozitivna (+1,6 %), izvoza storitev pa negativna (–2,7 %), kar je nepričakovano glede na znižanje nominalnega izvoza na trgu EU-27 in rasti turizma (bistveni pri izvozu storitev). To pripisujemo negativnem prispevku padca izvoza transportnih storitev.
Potrošnja trajnih proizvodov se je v 2. četrtletju povečala, kar odražata tudi rast dobav novih vozil v preteklih dveh letih in rast stanovanjske gradnje.
Rast dodane vrednosti najvišja v zadnjih šestih četrtletjih
Po metodi merjenja BDP prek spremembe dodane vrednosti v dejavnosti ugotavljamo, da je bila kljub padcu industrijske proizvodnje rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih v 2. četrtletju pozitivna (+1,6 %) oziroma celo najvišja v zadnjih šestih četrtletjih. To je po naši oceni posledica zapoznelega učinka prenosa višjih lanskih proizvodnih cen v prodajne. Rast dodane vrednosti v gradbeništvu je izjemo izstopala (+5,7 %) in je bila vsa zadnja četrtletja nad 4 %. V trgovini, transportu in gostinstvu (enovita skupina) je dodana vrednost upadla za 0,8 %, po naši oceni pa predvsem v trgovini, medtem ko je bila v transportu stagnacija, v gostinstvu pa rast. V drugih storitvenih dejavnostih je bila rast visoka (+1,5 %), v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih dejavnostih pa je dodana vrednost stagnirala. V upravi, obrambi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu je bila najvišja v zadnjih petih mesecih, pri 0,6 %.
Kljub znižanju industrijske proizvodnje in porabe električne energije v predelovalnih dejavnosti je rast dodane vrednosti pozitivna.
Cene storitev višje kot pred letom dni
Cene storitev pri proizvajalcih v Sloveniji so v 2. četrtletju porasle za 1,3 % glede na predhodnega, glede na obdobje pred enim letom pa so bile višje za 6,9 %. Rast cen se je umirila po visoki rasti v 1. četrtletju (+3,1 %), nižja je bila tudi kot pred letom, ko je znašala 3,2 % (oboje glede na predhodno četrtletje). Letna rast cen storitev je bila najnižja po 1. četrtletju 2022, vrh pa je dosegla v 1. četrtletju letošnjega leta (9,0 %). Po posameznih področjih dejavnosti so se cene glede na predhodno četrtletje najbolj dvignile v gostinstvu (za 4,9 %), sledile so informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 2,1 %), poslovanje z nepremičninami (za 1,7 %), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 1,3 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za 1,0 %). V prometu in skladiščenju so cene storitev ostale nespremenjene, kar je bilo predvsem posledica nižjih cen naftnih derivatov. Znotraj gostinstva je izstopala rast cen v nastanitvenih objektih (+7,3 %), medtem ko so bile v dejavnosti strežbe jedi in pijač cene višje za 3,6 %.
Visoka rast cen v gostinstvu je tudi sezonske narave in odraža višje stroške dela sezonske delovne sile in njihovega pomanjkanja.
Padel obseg pretovora v pristaniškem in letališkem blagovnem prometu
V prvem polletju so med različnimi vrstami transporta izstopali padci v pristaniškem blagovnem prometu, kjer je bil obseg pretovora nižji za 5 % (junijski padec v višini 13 % ga je še poglobil) in letališkem blagovnem prometu (–8 %). Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je bil višji za 2,3 %, k njegovi rasti pa je prispeval predvsem preobrat v juniju (+18 %). Povsem drugačni so bili trendi v potniškem prometu. V letališkem potniškem prometu (534 tisoč ob polletju) je bila rast pri 40 %, v pristaniškem potniškem 43-odstotna (47 tisoč), v železniškem potniškem pa je bila nižja (+5,4 %, junija pa celo negativna, pri –10 %). Čez cestne mejne prehode je prešlo za 18 % več potniških vozil, v javnem linijskem prometu je bilo prepeljanih za 20 % več potnikov, v mestnem javnem linijskem prevozu pa 22 % več. Prvič je bilo registriranih za 12 % več osebnih avtomobilov (66 tisoč), od tega za 6,7 % več novih (27 tisoč), kar pomeni, da je bila visoka rast uvoženih rabljenih vozil iz tujine.
Število prvič registriranih (novih in rabljenih) vozil se še krepi, kar odraža povečane potrebe po mobilnosti prebivalstva.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje nižja
V prvi polovici leta je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje za 3,8 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (–1,8 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (–35,1 %) ter v rudarstvu (–31,2 %). Merjeno po namenskih skupinah (razdelitev na proizvode za vmesno porabo, investicije in široko porabo) je bil padec visok pri proizvodih za vmesno porabo (–11,1 %; predvsem zaradi energentov: –36,4 %, manj pa pri surovinah: –8,2 %), medtem ko je bil obseg proizvodov za investicije višji za 5,4 %, pri proizvodih za široko porabo pa za 2,5 %. Znotraj zadnjih je bila pomembna razlika v obsegu proizvodnje trajnih proizvodov za široko porabo (–7,3 %) in pri netrajnih proizvodih za široko porabo (hrana, pijača, zdravila itd.), kjer je bila prisotna rast (+5 %). Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, podatki kažejo, da je bila v prvih šestih mesecih rast obsega proizvodnje prisotna le pri visoko tehnološki proizvodnji (+12,8 %; zdravila, letala). Padci so bili prisotni pri srednje visoko tehnološki (–0,8 %), srednje nizko tehnološki (–6 %) in nizko tehnološki proizvodnji (-7,4 %). Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost) razkriva, da je bil padec najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (–35,1 %), kemični industriji (–22,6 %), papirni industriji (–18,3 %), proizvodnji pohištva (–13,7 %), v obdelavi in pridelavi lesa (–13,3 %) in pri drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (–12,1 %). Med 5- in 10-odstotni padec industrijske proizvodnje je bil prisoten še v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, gume in plastike, pri pridobivanju rudnin in kamnin ter proizvodnji oblačil.
Največji padci v industrijski proizvodnji so bili pri proizvodnji nizko tehnoloških izdelkov.
Število delovno aktivnih najvišje doslej
Število delovno aktivnih oseb je v juniju doseglo najvišjo zgodovinsko vrednost (935 tisoč). Na medletni ravni se rast znižuje, saj je še januarja znašala 1,9 %, v aprilu je upadla na 1,6 % in v juniju na 1,4 %. K rasti zaposlovanja v poletnih mesecih tradicionalno najbolj vplivata gradbeništvo in gostinstvo. V predelovalnih dejavnostih število zaposlenih nekoliko upada, vendar večje padce preprečuje rast zaposlovanja v farmaciji. V 2. četrtletju je bilo v Sloveniji skupaj razpisanih 23.310 prostih delovnih mest, kar je za 2,7 % manj (desezonirano) kot jih je bilo v 1. četrtletju. Povečano povpraševanje po novi delovni sili je bilo zabeleženo v 8 od 18 dejavnosti. Največ prostih delovnih mest je bilo v gradbeništvu (4.698; +79 glede na Q1 2023) in predelovalnih dejavnostih (4.199; -691 glede na Q1 2023). V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo večje povpraševanje v prometu in skladiščenju (1.847 prostih delovnih mest; 260 več) ter zdravstvu in socialnem varstvu (1.172 prostih delovnih mest; 182 več). Nekoliko bolj zadržani pri iskanju nove delovne sile so bili delodajalci v gostinstvu (1.891 prostih delovnih mest; –345), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (292 prostih delovnih mest; –288) in trgovini (2.971 prostih delovnih mest; –31).
Najvišje doseženo število delovno aktivnih, majhno zmanjšanje povpraševanja po novi delovni sili.
*Upoštevani so bili statistični podatki do 22. avgusta 2023. Originalni vir podatkov: SURS, obdelava Analitika GZS
