Shrani za kasnejše branje.
V najbolj prizadetih regijah opozarjajo, da se najpomembnejši koraki pri obnovi šele začenjajo. Potrebujejo ustrezne spodbude, da ohranijo konkurenčnost in se postavijo na noge.
Barbara Perko
Po katastrofalni naravni ujmi, ki je v začetku avgusta prizadela velik del države, je še vedno poškodovanih na kilometre cest, kanalizacijske infrastrukture, številni mostovi. »Zagotavljanje polne prevoznosti državnega prometnega omrežja uspešno teče po načrtih, prevoznost bo zagotovljena v celoti,« obljubljajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Če je sprva kazalo, da bi zaradi sanacije na prizadetih območjih morali postaviti na stranski tir katerega od infrastrukturnih projektov, na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da se vsi projekti nemoteno izvajajo dalje. Izjema so tisti, ki jih je prizadela ujma in kjer še ugotavljajo, ali bo projekt sploh mogoče nadaljevati. »Vsekakor pa je naša ključna prioriteta v naslednjih mesecih sanacija prizadetih območij,« zagotavljajo.
Vlada je ustanovila delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah in vzpostavila Državno tehnično pisarno s sedežem v Ljubljani, ki naj bi dobila še dve izpostavi. Državna tehnična pisarna bo najprej vpogledala v stanje na terenu, nato pa pripravila načrt za nadaljnje aktivnosti in lokacije izpostav.
Vsak dan se pojavljajo novi izzivi
»Stanje na infrastrukturi na Koroškem je še vedno katastrofalno, ob poplavah so bili mnogi kraji dejansko odrezani. Potrebno je izpostaviti, da se je vzpostavljanje najbolj osnovne infrastrukture začelo zelo hitro. Vsak dan znova se pojavljajo novi izzivi, zapirajo ceste, grozijo plazovi, tako da potovanja po naši regiji trenutno potekajo bistveno dlje, kot so prej. Da bi lahko rekli, da stanje na infrastrukturi ni več kritično, bo potrebnega še zares veliko časa,« opozarja direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik.
Prvi koraki pomoči so bili po njenih besedah neverjetni, saj so jim na pomoč priskočili od povsod. »Vsak, ki ni bil kje na poplavljenem območju, si kljub številnim fotografijam in videom zelo težko predstavlja, kakšna je bila situacija. Upam in verjamem, da bo to sodelovanje in pomoč trajalo še prihodnje mesece oziroma leta, ki jih bomo še potrebovali, da pridemo do normalnega stanja.«
Najpomembnejše delo se šele pričenja
»Sedaj je bila popisana okvirna škoda in tu se najpomembnejše delo za ustrezne ukrepe šele prične. Zelo pozdravljamo aktivno vključenost in vodilno vlogo stroke pri sanaciji, verjamemo tudi, da bodo pri predlogih pomembni tudi lokalni strokovnjaki in gospodarstvo, da Koroška ne bi še bolj izgubljala konkurenčnih pogojev,« izpostavlja Katja Pokeržnik.
Ključna za obnovo je ustrezna infrastruktura. Zaradi močno poškodovanih cest so v veljavi določene omejitve za tovorni promet, kar pomeni večje stroške za podjetja, daljši čas dobav in spremenjen način dela. »Za podjetja, ki so bila poplavljena, je ključno, da ohranjajo svoj odnos s kupci, da lahko zagotavljajo izdobave naročil in da čim bolj krajšajo zamude. Soočajo se predvsem z izzivi, da se uničenih strojev, opreme itn. ne da popraviti, novi so zelo težko dobavljivi, prav tako pa so cene novih strojev zelo visoke. Hitra in ustrezna finančna pomoč države bo imela zelo pomembno vlogo,« opozori direktorica Koroške gospodarske zbornice. »Za podjetja je tudi ključno, da obdržijo svoje kadre v času, ko ne morejo obratovati s polno paro, zato je tudi ukrep čakanja na delo pomemben.«
Finančna pomoč države mora biti hitra in ustrezna.
Izgradnja 3. razvojne osi se mora pohitriti
Katja Pokeržnik opozarja, da je bila na Koroškem že pred poplavami situacija težka, predvsem zaradi slabe povezanosti in infrastrukture. »Ključno bo, da se izgradnja 3. razvojne osi le še pohitri, da Koroška prejme zelo pomembne razvojne spodbude, da bomo znali v regiji obdržati prebivalce in podjetja. Glede na to, da Koroška nima niti kilometra hitre ceste in je regija že desetletja izjemno slabo povezana z ostalimi deli Slovenije, lokalne ceste in infrastruktura pa so dotrajani in poškodovani, je skoraj nemogoče reči, da imamo v regiji infrastrukturni projekt, ki ni nujen. Vsekakor zahtevamo, da se izgradnja 3.razvojne osi ne upočasni, istočasno pa da skrbimo za lokalno infrastrukturo, ki omogoča normalno življenje v regiji.«
Z njo se strinja tudi Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. »3. razvojna os je ključen projekt, ki se nikakor ne sme zamakniti. Projekt je ključen za razvoj tako naše kot tudi koroške regije in velik podporni steber gospodarstva in se mora odviti po že tako žal zamaknjeni časovnici,« je jasen.
Zaradi močno poškodovanih cest na najbolj prizadetih območjih še vedno veljajo določene omejitve za tovorni promet.
Foto: arhiv SŠGZ
Večina cest prevoznih, a vse prej kot varnih
V savinjsko-šaleški regiji je stanje stabilno, še zdaleč pa ne zadovoljivo. »Res je, da je večina cest prevoznih, še vedno pa vse prej kot varnih. Dnevno se prevaža težka mehanizacija in samo vprašanje časa je, kdaj bo kaj popustilo. Poškodovane rečne struge in plazovi še vedno predstavljajo grožnjo tako za podjetja kot tudi prebivalce,« poudarja Rok Plankelj.
S prvimi odzivi pristojnih so zadovoljni, a kot opozarja sogovornik, je še ogromno za postoriti in podjetja bodo pomoč potrebovala še nekaj časa. »Tu je treba izpostaviti celotno podporno okolje, ki je stopilo skupaj in pomagalo prizadetim. Velik poklon tudi vsem gasilcem, vojski in prostovoljcem, ki so bili in so še prisotni v regiji,« pravi Plankelj, ki upa, da želja in solidarnost ne bosta pojenjali.
V regiji pričakujejo prva nakazila po ocenjeni škodi in pomoč pri cenitvah. »Še vedno primanjkuje strokovnega kadra za pomoč pri sanaciji strojev in elektroinštalacij. Vse glasnejši je apel tudi po prisotnosti težke mehanizacije. Operativa se je komaj uvedla v delo, zato ne sme priti do nikakršnih ukinitev ali spremembe obstoječega načina financiranja, ki bi vplival na procese dela,« opozarja Plankelj. Dodaja, da okoljska in druga inšpekcija ne smeta preprečevati postavitvam deponij na bližnjih področjih rek, pomembno bi bilo tudi spremeniti področje olajšav za donatorje, ki bi radi pomagali podjetjem s finančnimi sredstvi. Nujno je, da se sanacija uspešno zaključi in da so dela strokovno izvedena.
Pristojne poziva, naj večkrat prisluhnejo izzivom, s katerimi se sooča gospodarstvo in da pohitrijo vse procese in postopke ter premostijo administrativne prepreke. Gospodarstvu na poplavljenih območjih bi prav prišla pomoč v obliki razpisov, podobno kot na obmejnih območjih, višja stopnja sofinanciranja, pomoč pri garancijah, brezobrestni krediti z garancijo države itd.
Nujni so dolgoročni, strokovni ukrepi
S poplavami so se soočili tudi v delu osrednjeslovenske regije, kjer trenutno večjih težav na infrastrukturnem področju, ki bi bile posledica poplav, ni več. »Razmere so se stabilizirale in stvari se premikajo naprej. S kratkoročnimi obliži na rano smo rešili najnujnejše, seveda pa sledi sanacijski del, na katerem je treba pospešeno delati,« poudarja direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije Marjana Majerič.
Zdaj je na vrsti stroka, ki mora pripraviti predloge. Majerič poudarja, da je pomembno, da se ne samo znotraj osrednjeslovenske regije, ampak za celotno Slovenijo pripravi načrt, ki bo vključeval dolgoročne, strokovno utemeljene ukrepe, ki vključujejo tudi nove, sodobnejše potrebe in hkrati rešitve gospodarstva na področju infrastrukture, saj je že zdaj treba razmišljati o dolgoročnih rešitvah v korist vseh deležnikov.
Sanacija bo draga in dolgotrajna
Največjo grožnjo na Gorenjskem trenutno predstavljajo plazovi. »Najbolj izpostavljena so območja Koroške Bele, občin Škofja Loka, Tržič, Gorenja vas – Poljane ter Pšata pri Cerkljah, Besnica, Javornik in Pševo. Geologi so ves čas na delu in v pripravljenosti – intervencije potekajo ves čas, ocenjuje pa se, da bodo sanacije drage in dolgotrajne,« pojasnjujejo na Regionalni zbornici Gorenjska.
V regiji pričakujejo učinkovito protipoplavno ureditev strug rek in potokov. Pričakujejo, da bo država pripravila resen načrt, kako naprej. »Prav tako pričakujemo čim prejšnjo sanacijo, idejno naj bi se sredstva iz evropskega in državnega nivoja v najkrajšem času prelila v občine, ki so utrpele škodo,« dodajajo.
Občine želijo, da bi prihodnje rešitve vključevala tako ureditev vodotokov kot poplavnih območij z zagotovilom sredstev za vzdrževanje le-teh.