Shrani za kasnejše branje.
Intelektualna lastnina je most, ki povezuje inovacije in ustvarjalne dosežke s podjetništvom, ustvarjanjem delovnih mest in rastjo podjetij, posledično pa tudi z naraščanjem bruto družbenega proizvoda.
Samra Šečerović in Barbara Režun
Pomen pravic intelektualne lastnine (npr. znamka, model, patent, avtorska pravica) v sodobnih gospodarstvih narašča. Podjetja, ki so zavarovala svojo intelektualno lastnino, rastejo hitreje in so odpornejša proti gospodarskim krizam. Rezultati nedavne študije Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) kažejo, da imajo takšna podjetja v povprečju za 20 % višji prihodek na zaposlenega in izplačujejo 19 % višje plače kot podjetja, ki pravic intelektualne lastnine nimajo.
Pomembni razlogi za registracijo pravic intelektualne lastnine so preprečevanje kopiranja, povečana vrednost in boljša podoba podjetja ter pravna varnost.
Pravice intelektualne lastnine inovatorjem, ustvarjalcem in podjetjem zagotavljajo izključne pravice do njihovih stvaritev in izdelkov. Ta izključnost, tudi zaradi možnosti denarnih prihodkov, spodbuja posameznike in organizacije, da vlagajo čas, trud in sredstva v razvoj novih idej, izdelkov in tehnologij.
Koristi varovanja intelektualne lastnine
Varstvo intelektualne lastnine v prvi vrsti pomeni večjo pravno varnost. To je zagotovo v interesu podjetij, saj je današnji poslovni svet zaradi čedalje večje konkurence poln negotovosti in sprememb. Podjetja, ki imajo v lasti pravice intelektualne lastnine, so tudi bolj privlačna za investitorje.
Pravice so pomembne tudi za krepitev prepoznavnosti in ugleda podjetja, kar je še posebej izrazito na področju znamk. Pravice predstavljajo premoženje podjetja, spadajo namreč med neopredmetena osnovna sredstva. Pri inovativnih podjetjih z višjo dodano vrednostjo lahko neopredmetena sredstva bistveno presegajo vrednost opredmetenih sredstev podjetja.
Pravice intelektualne lastnine so lahko dodatni vir prihodka na podlagi licenciranja, franšizinga, prodaje oziroma prenosa. Ocenjeno intelektualno lastnino pa je mogoče uporabiti tudi kot stvarni vložek v gospodarsko družbo. Postopoma se v praksi intelektualno lastnino tudi dejansko sprejema kot predmet zastavne pravice, s katerim se zavaruje posojilo, kar omogoča vlaganje v bodoče projekte oz. dejavnosti imetnikov pravic.
Podpora podjetjem
Na Uradu RS za intelektualno lastnino smo v svojo vizijo zapisali, da želimo biti partner slovenskemu gospodarstvu, zato s številnimi promocijskimi aktivnostmi krepimo zavedanje podjetij o pomenu intelektualne lastnine in jim pomagamo pri varstvu njihove intelektualne lastnine.
Info točka urada
Na Info točki lahko stranke pridobijo osnovne informacije o intelektualni lastnini in postopkih pri uradu. Za pomoč lahko zaprosite prek telefona, e-pošte ali osebno. Če želite poskrbeti za varstvo vaše intelektualne lastnine in potrebujete informacije, pokličite na telefonsko številko 01 620 31 01 ali pišite na elektronski naslov sipo@uil-sipo.si.
Storitev Prva i
Inovativnim MSP brezplačno nudimo storitev »Prva informacija o intelektualni lastnini« (krajše: Prva i). Gre za storitev pregleda stanja intelektualne lastnine v podjetju, ki jo za inovativna MSP s tržno zanimivimi proizvodi izvajajo strokovnjaki urada z dolgoletnimi izkušnjami. Izvedeli boste, kaj vse lahko zavarujete kot svojo intelektualno lastnino, kakšne so prednosti in se seznanite z možnostmi varstva za vaš konkreten primer.
Finančna pomoč
Z zavarovanjem intelektualne lastnine so povezani tudi različni stroški. Ob vložitvi prijave je treba plačati stroške prijavnih pristojbin. Za območje Slovenije so stroški sicer relativno nizki. Ne glede na višino pristojbin pa so finančne skrbi odveč, saj je poskrbljeno za finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, za katero lahko zaprosijo MSP iz EU.
MSP se lahko do 8. decembra letos prijavijo na razpis sklada za pomoč MSP (ang. Ideas Powered for Business SME Fund) in pridobijo finančno pomoč za znamke, modele, patente in žlahtniteljske pravice.
IP Scan Enforcement
Na uradu letos skupaj s slovenskimi strokovnjaki za intelektualno lastnino sodelujemo v pilotnem projektu EUIPO – IP Scan Enforcement. V okviru projekta bo jeseni izvedenih nekaj storitev, poimenovanih IP Scan Enforcement, ki bodo vključene kot nov ukrep sklada za pomoč MSP (Ideas Powered for SME Fund) v naslednjem letu. Storitev MSP zagotavlja finančno pomoč (sofinanciranje stroškov storitve) za svetovanje oz. podporo strokovnjakov, povezano z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine (npr. spori glede kršitev pravic intelektualne lastnine, ugovori zoper prijave znamk, zahteve za ničnost pravic, kazenski, civilni in drugi spori).
Finančna vrednost pravic intelektualne lastnine
Strateški pomen financiranja neopredmetenih osnovnih sredstev ter vrednotenja pravic intelektualne lastnine je v svetu čedalje bolj v ospredju in predstavlja veliko priložnosti. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) v zadnjem obdobju celoviteje pristopa k temu vprašanju. Na lanskih uvodnih pogovorih na visoki ravni so vodilni strokovnjaki razpravljali o tem, kako lahko neopredmetena sredstva, vključno s pravicami intelektualne lastnine, sprostijo financiranje za rast podjetij. Globalna vrednost pravic intelektualne lastnine kot neopredmetenih sredstev je v letu 2022 po nekaterih ocenah dosegla 57 bilijonov ameriških dolarjev. Naslednja konferenca je načrtovana jeseni. Tudi na uradu se zavedamo velikega interesa in priložnosti, ki jo to področje predstavlja in zato intenzivno proučujemo možnosti na tem področju.
MSP iz EU lahko v okviru razpisa pri EUIPO pridobijo finančno pomoč za znamke, modele, patente in žlahtniteljske pravice.
V pripravi je nacionalna strategija za področje intelektualne lastnine
Slovenija si že od svojega nastanka prizadeva zagotoviti visoko raven varstva intelektualne lastnine, vendar pa enovitega nacionalnega strateškega dokumenta, ki bi vseboval ključne strateške cilje in usmeritve na področju intelektualne lastnine, še ni sprejela. Prav zato, pa tudi zaradi dolgoročnih nacionalnih ciljev, na podlagi katerih se kot država želimo do leta 2030 uvrstiti v skupino držav vodilnih inovatork EU (v okviru Evropskega inovacijskega indeksa) (Strategija razvoja Slovenije 2030), je vlada novembra 2022 imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo strategije tega področja do leta 2030.
O trenutni fazi priprave strategije bo direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj govorila na letošnjem dogodku Dan inovativnosti. Dogodka se bo z video nagovorom udeležil tudi generalni direktor WIPO Daren Tang, ki konec septembra prvič prihaja na uradni obisk v Slovenijo. Med obiskom se bo udeležil več bilateralnih srečanj na najvišji ravni, se spoznal s podjetniško inovacijskim ekosistemom v Sloveniji ter se srečal z letošnjimi nagrajenci Dneva inovativnosti.