Shrani za kasnejše branje.
Gospodarske napovedi za zadnje četrtletje leta 2023 kažejo na upočasnitev rasti na globalni in evropski ravni, skupaj s povišano inflacijo.
Darja Močnik, Analitika GZS
Inflacija v Sloveniji se trenutno umirja, saj najnovejši podatki kažejo, da so veleprodajne cene hrane in energije, ki so močno narasle v letu 2022, v zadnjih mesecih nespremenjene oz. se pri hrani celo zmerno znižujejo (-0,5 % v zadnjih šestih mesecih). Kljub zniževanju medletnih stopenj rasti inflacije se pričakuje, da bo še nekaj časa ostala povišana, nad 2 %. Cene tekočih goriv so glavno gonilo inflacije v številnih državah. Veleprodajne cene zemeljskega plina v Evropi so se v zadnjih dveh mesecih iz doseženega lokalnega cenovnega dna v juliju ponovno povečale, in sicer za okoli 21 % v dolarjih oz. 25 % v evrih. Na dvig cen je vplival predvsem strah pred zmanjšano dobavo LNG iz Avstralije, na večja cenovna nihanja od običajnih pa vplivajo tudi dnevne novice o servisiranju plinske infrastrukture na plinskih poljih v Evropi.
Cene nafte predstavljajo izziv za vodenje monetarne politike, saj višje obrestne mere sicer znižujejo rast osnovne inflacije, zaradi manjše ponudbe surove nafte pa spet narašča inflacija pri energentih, in sicer predvsem pri naftnih derivatih. Cene nafte so poskočile prek 90 USD na sodček in ustvarila so se pričakovanja, da bodo kmalu presegle 100 USD na sodček. To je posledica zmanjšanja ponudbe držav OPEC+. Pretekli dvigi obrestnih mer, ki sta jih izvedla FED in ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Pogoji financiranja so se dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven. V takšnih razmerah se tudi napovedi gospodarske rasti zmanjšujejo, kratkoročni kazalniki pa nakazujejo na šibko drugo polovico leta.
Stopnja brezposelnosti v evroobmočju je na najnižji ravni od uvedbe evra.
Po najbolj aktualnih napovedih Focus Economics bo svetovna gospodarska rast v letošnjem letu znašala 2,6 % in 2,4 % v 2024. Za ZDA se pričakuje 2-odstotna rast v letu 2023 in 0,9-odstotna v 2024. Rast svetovnega gospodarstva bo verjetno umirjena, predvsem zaradi upočasnjenega okrevanja kitajskega gospodarstva, kjer se pričakuje 5,1-odstotno rast v letu 2023 in 4,5-odstotno v 2024. V območju evra se je gospodarska aktivnost v prvi polovici leta 2023 zmerno okrepila (1,1 % medletna rast v 1. četrtletju in 0,5 % v 2. četrtletju), kljub visoki stopnji zaostankov pri naročilih v predelovalnih dejavnostih (visoka zaloga preteklih naročil, zlasti v avtomobilski industriji) in nižjim cenam energentov. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih območja evra se krči že od zadnjega četrtletja leta 2022, medtem ko se storitveni sektor, ki je bil doslej odporen, sooča s šibkejšo, a še vedno pozitivno rastjo povpraševanja. Po napovedih Focus Economics naj bi bila gospodarska rast v območju evra 0,6 % v letu 2023, 0,9 % v 2024. Za Nemčijo se pričakuje 0,4 % upad BDP in 1,4 % rast v letu 2024, medtem ko v Sloveniji napovedujejo 1,4 % rast v letu 2023 in 2,3 % v 2024. Gospodarski zagon naj bi se do leta 2025 okrepil, saj naj bi rasli realni dohodki ob podpori nižje inflacije, višjih plač in trdnega trga dela, kar bo spodbudilo potrošnjo gospodinjstev. Kljub temu obstajajo potencialni izzivi, saj bi močnejši ukrepi centralnih bank ali nadaljnje upočasnjevanje svetovnega gospodarstva lahko vplivali na počasnejšo gospodarsko rast.
Trg dela v območju evra ostaja močan, vendar se rast zaposlenosti upočasnjuje zaradi oslabljene gospodarske aktivnosti. Kljub temu stopnja brezposelnosti ostaja nizka (6,4 %, avgusta letos) in je na najnižji ravni od uvedbe evra.
Foto: Depositphotos
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Gospodarska klima v Sloveniji: -5,4 odstotne točke (september 2023)
Gospodarska klima se je septembra v Sloveniji na mesečni ravni izboljšala za 0,6 o. t., kar predstavlja drugo zaporedno mesečno izboljšanje, vendar je bila za 5,4 o. t. nižja od dolgoletnega povprečja. Upad je bil posledica poslabšanja kazalnikov zaupanja v predelovalnih (-1,2 o. t.) in storitvenih dejavnostih (-0,6 o. t.), medtem ko je pozitiven prispevek imel le kazalnik zaupanja med potrošniki (+1,4 o. t.).
2. Industrijska proizvodnja: -4,2 % (I-VII 23/I-VII 22)
Vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih sedmih mesecih za 4,2 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-2,4 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-36,2 %) ter v rudarstvu (-27,5 %). Padci so bili najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-36,2 %), kemični industriji (-22,9 %), papirni industriji (-17,5 %), obdelavi in pridelavi lesa (-13,1 %) in proizvodnji pohištva (- 13 %).
3. Blagovni izvoz: +9,3 % (I-VII 23/I-VII 22)
V prvih sedmih mesecih je nominalna rast izvoza blaga Slovenije znašala 9,3 %, kar je bilo predvsem posledica rasti izvoza v države nečlanice EU-27 (+26 % – predvsem v Švico), medtem ko je bil izvoz v države EU-27 nižji za 0,8 %. Zgolj julija je bil izvoz v države EU-27 medletno nižji že za 7,5 %, kar kaže na padec povpraševanja na slovenskih ključnih trgih. Uvoz blaga je v prvih sedmih mesecih letos ostal na lanski ravni. Uvoz blaga iz držav članic EU se je v prvih sedmih mesecih znižal za 4,8 % (julija je bil medletno nižji že za 15,4 %). Uvoz iz držav nečlanic EU je bil v prvih sedmih mesecih še višji za 7,5 %, medtem ko je bil julijski uvoz medletno nižji za četrtino.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +2,1% (I-VII 23/I-VII 22)
Obseg rasti prodaje v storitvenih dejavnostih se je v prvih sedmih mesecih postopno umirjal (+2,1 %), zgolj julija je bil medletno že nižji za slab odstotek. V prvih sedmih mesecih je obseg prodaje najbolj porasel v gostinstvu (+9,6 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+7,4 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+4,4 %), poslovanju z nepremičninami (+2,3 %) in IKT dejavnostih (+2,6 %). V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih so z rastjo prihodkov izstopale zlasti potovalne agencije in ostale s potovanji povezane dejavnosti (+52 %) ter dejavnosti dajanja v najem in zakup (+49 %). Upad obsega prodaje so beležili v prometu in skladiščenju (-5,1 %), kar je bilo povezano predvsem s padcem prihodka v skladiščenju (-10 %) in nižjim obsegom prodaje poštnih in kurirskih dejavnosti (-6,2 %).
5. Prihodek v trgovini na drobno: -10 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je v letošnjem letu precej nižji, kar odraža nižje nakupe blaga ter predvsem bistveno nižjo prodajo v trgovini z motornimi gorivi. V prvih osmih mesecih letos je bil prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) za 4,8 % nižji kot v istem obdobju lani. Če primerjamo ustvarjen prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi, je bil nižji za 17,4 %. V trgovini z živili se je prihodek zmanjšal za 4,1 %, v trgovini z neživili za 5,3 %. Realni prihodek od prodaje motornih vozil in popravil je bil višji za 14,3 % in odraža rast dobav že v preteklosti naročenih vozil kot tudi rast prodaje rabljenih vozil.
6. Prenočitve turistov: +2,6 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
V prvih osmih mesecih je bilo v Sloveniji 4,5 mio prihodov turistov in 12 mio njihovih prenočitev oz. za 2,6 % več kot leto prej. Domači turisti so ustvarili 3,2 mio prenočitev (22,9 % manj), medletno to predstavlja že sedmi zaporedni padec. Prenočitev tujih gostov je bilo 8,8 mio oz. 16,8 % več kot pred letom dni. Turisti iz Italije, Nemčije, Hrvaške in Avstrije so predstavljali 35,7 % prirasta tujih prenočitev (452,6 tisoč). Relativno najvišjo rast prenočitev so ustvarili turisti iz Koreje (+262 %), Avstralije (+147,9 %) in Nove Zelandije (+132,7 %).
7. Vrednost gradbenih del: +23 % (I-VII 23/I-VII 22)
Vrednost gradbenih del se je v prvih sedmih mesecih medletno zvišala za 23 %, od tega pri stavbah za 17,3 %, pri gradbeno inženirskih objektih za 20,5 % in pri specializiranih gradbenih delih za 37,7 %. V prvih osmih mesecih se je medletno število izdanih gradbenih dovoljenj znižalo (-11,6 %), kar je bilo posledica predvsem velikega padca pri nestanovanjskih stavbah. V 2. četrtletju se je rast cen poslovnih nepremičnin občutneje umirila, vendar je še vedno naraščala. V enem letu so bile cene poslovnih nepremičnin višje za 3,8 %.
8. Cene življenjskih potrebščin: +8,2 % (I-IX 23/I-IX 22)
Septembra so se cene v Sloveniji (indeks cen življenjskih potrebščin, ki se nekoliko razlikuje od HICP) povečale za 0,3 % na mesečnem nivoju. Na letnem nivoju je septembra rast cen v Sloveniji dosegla 7,5 %, kar predstavlja občuten skok zaradi učinka nizke osnove v lanskem septembru na račun padca cen energentov za gospodinjstva kot posledice regulacije njihovih cen, znižanja DDV-ja in drugih dajatev. Blago se je v enem letu podražilo za 7 % (blago dnevne porabe za 8,8 %, poltrajno blago za 5,5 %, trajno blago za 1 %) in storitve za 8,4 %. K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane, in sicer za 9,2 %, električne energije (+26,5 %), rekreacije in kulture (+7,8 %) zdravstva (+10,7 %).
9. Število delovno aktivnih: +1,6 % (I-VII 23/I-VII 22)
V juliju je bilo v Sloveniji približno 933 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega nekaj več kot 832,5 tisoč zaposlenih in približno 100,5 tisoč samozaposlenih. V primerjavi z začetkom leta je bilo za 2,3 tisoč manj delovno aktivnih oseb (-0,2 %). Največji upad števila delovno aktivnih je bil v področju predelovalnih dejavnosti (-3.057 oseb oz. -1,4 %), in sicer je bil najizrazitejši v oddelku proizvodnje kovinskih izdelkov (-702 oseb oz. -1,9 %) in v izobraževanju (-584 oseb oz. -0,7 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji se je v avgustu znižala na 3,5 %, kar je bilo za 0,1 o. t. manj glede na julijsko vrednost in za 0,5 o. t. manj kot pred letom dni. Ob koncu avgusta je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 47,4 tisoč brezposelnih, kar je bilo 0,2 % več kot julija in 12,5 % manj kot avgusta lani.
10. Povprečna bruto plača: 10,1 % (I-VII 23/I-VII 22)
Povprečna bruto plača je bila v prvih sedmih mesecih medletno nominalno višja za desetino in je znašala 2.181 EUR. Rast neto plače je bila medletno še nekoliko višja (za 0,2 o. t. več) in je znašala 1.418 EUR. Rast bruto plače v zasebnem sektorju je v prvih sedmih mesecih (+9,9 %) že drugič zapored zaostajala za rastjo v javnem sektorju (+10,6 %). Med dejavnostmi so najvišjo rast bruto plač beležili v rudarstvu (+15,5 %), oskrbi z električno energijo (+13,9 %), kmetijstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih (oboje +11,9 %) in gostinstvu (+11,7 %). V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki zaposlujeta največ oseb, je bila rast pri 10,7 oz. 9,4 %.