Shrani za kasnejše branje.
Gospodarstvenike poleg težav, ki so jih posledice poplav pustile v proizvodnji, skrbi tudi hitrost izvedbe sanacijskih del, saj si ne želijo ponovitve avgustovskega scenarija.
Barbara Perko
Skupna ocena škode po poplavah, ki zajema neposredno škodo in odpravo posledic, po podatkih Vlade RS znaša približno 9,9 milijarde evrov. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v začetku oktobra izplačalo 31,77 milijona evrov predplačil povračila škode v gospodarstvu 708 podjetjem, ki so zaprosila za predplačilo. Zahtevo po predplačilu je bilo skupaj z oceno škode treba oddati na ministrstvo do 1. septembra. Do 20. septembra je tekel tudi rok za oddajo ocene škode podjetij, ki za predplačilo niso zaprosila.
Oceno škode je na ministrstvo podalo 1173 podjetij, in sicer v skupni višini 380,85 milijona evrov. Največ škode je bilo prijavljene na strojih in opremi (168,25 milijona evrov), na zalogah (90,77 milijona evrov) in škode zaradi izpada prihodka (121,83 milijona evrov).
Direktor SŠGZ Rok Plankelj je na Upravnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice opozoril, da bo sanacija dolgotrajna, zanjo pa bo potreben usklajen pristop z opredelitvijo jasne časovnice in finančnega okvirja.
Foto: arhiv SŠGZ
Pomembno, da ne izpadejo iz dobavnih verig
Več kot 700 podjetij je tako dobilo predplačila, ki jim bodo pomagala prebroditi to težko obdobje. »Podjetja so zadovoljna z ukrepi vlade za pomoč prizadetim podjetjem. Zadovoljni so tudi z relativno hitrim izplačilom 10 odstotkov predplačila za škodo, s katerimi so lahko oziroma bodo hitreje zagnala proizvodnjo. Videli smo v primeru podjetja KLS, ki je bilo med bolj prizadetimi v poplavah, kakšne posledice je to imelo za Volkswagnove tovarne po Evropi. Zato je pomembno, da podjetja čim prej začnejo delati, da ne izpadejo iz dobavnih verig,« poudarja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Zaskrbljeni zaradi sanacije
Sanacijska dela na prizadetih območjih potekajo različno hitro. »Ker sem neprestano v stiku s kolegi direktorji regionalnih zbornic na najbolj prizadetih območjih in sem se tudi udeležila upravnih odborov teh zbornic, lahko povzamem, da se vsi bojijo predvsem ene stvari, in sicer, da sanacijska dela ne bi bila končana pred večjim jesenskim deževjem. Vsi opozarjajo, da dela potekajo prepočasi, da ni dovolj mehanizacije, da ni prave mehanizacije. To je zdaj njim prioriteta,« pravi generalna direktorica GZS.
Rešujejo zaostanke
V podjetju Kolding zaradi izpada proizvodnje nujno rešujejo zaostanke. »Novih naročil ne moremo potrjevati zaradi izpada proizvodnih strojev,« pravi direktor in lastnik Milan Košeljnik. »Tržne razmere se zaostrujejo. Poslovanje prilagajmo situaciji.«
Košeljnik opozarja, da so generalno gledano ukrepi pozitivni, a da so dejanske razmere precej drugačne. »Do danes nas ni obiskal nihče od odgovornih, ne župan ne strokovne službe, vodarji …, ki bi povprašal o posledicah in načinu reševanja,« pove. Izjema so predstavniki gospodarske zbornice.
»Podjetje s 50 zaposlenimi in letnim prometom 10 milijonov evrov predstavlja lepo dodano vrednost. Po naši oceni smo utrpeli najmanj 2,4 milijona evrov škode,« pove. V omenjeno oceno škode so všteti uničeni stroji in oprema, izpad proizvodnje, zamude pri dobavah kot tudi zmanjšanje novih naročil. Predplačilo povračila škode so dobili, za kar so hvaležni.
Vlada ne sme pri iskanju financiranja za obnovo zadušiti gospodarske rasti.
Sogovornik poudarja, da je nujno potrebno ustvariti pogoje za normalno delo in razvoj v zaostrenih tržnih razmerah. Nujno je treba odpraviti nevarnost novih poplav, a mora to biti opravljeno na strokoven način na podlagi strokovnih odločitev.
»V teh pogojih ni možno investirati v novo opremo. Dodatne pomoči si želimo, je pa treba vnaprej povedati, kakšne posledice bo to potegnilo za sabo (sofinanciranje nabave, nove opreme, zaposlovanje, dajatve …),« pravi.
Skrite posledice poplav bodo izziv
Do zdaj sprejeti ukrepi so bili po oceni BSH Hišni aparati Nazarje »dokaj ustrezni (nadomestilo čakanja na delo, nadomestilo plač tistim, ki so pomagali pri sanaciji posledic poplav, ustanovitev odškodninskega sklada …)«. Sami ponujene možnosti črpanja sredstev iz omenjenega niso izkoristili, ker bodo škodo pokrivali iz naslova zavarovanja.
V prihodnjem obdobju bo ključen izziv iskanje ustrezne lokacije za širitev proizvodnje za nove projekte. »Tu bomo potrebovali predvsem pomoč oz. podporo za ustrezne ukrepe za protipoplavno zaščito podjetja: ukrepi za zaščito na obstoječi lokaciji – nasip, zadrževalniki vode, regulacija zaledne vode – po drugi strani pa pridobitev eventualne dodatne lokacije za širitev proizvodnje,« pravijo.
»Ponovni polni zagon proizvodnje bo po pričakovanjih predvidoma do konca leta oz. najkasneje v prvem kvartalu leta 2024. Velik izziv za naše podjetje, predvsem proizvodnjo, bo tudi soočanje s skritimi posledicami poplave (glede na specifiko opreme: elektronika, krmiljenja, pogoni …),« razložijo. Tudi po zagonu zato pričakujejo pogoste okvare v proizvodnji. Seveda pa bodo izziv predstavljali tudi odzivi dobaviteljev.
Podjetja so prijavila največ škode na strojih in opremi, na zalogah in zaradi izpada prihodka.
Foto: Kolding
Nujni sta pohitritev postopkov in transparentnost
Vlada pripravlja zakon o obnovi, ki ga po besedah generalne direktorice Vesne Nahtigal na zbornici z velikim zanimanjem spremljajo. »Pri tem bo GZS zelo pozorna, da bodo sprejete odločitve šle v obljubljeno smer, torej pohitritev postopkov, transparentnost, predvsem glede sklada za obnovo. Paziti moramo tudi, da ne bi vlada pri iskanju financiranja za obnovo zadušila gospodarsko rast. Pozorni pa moramo biti tudi na to, da se bo pri obnovi uporabljalo v največji možni meri slovensko znanje in izdelke, saj bomo tudi s tem posredno pomagali gospodarstvu,« dodaja Vesna Nahitgal.
Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je zavzel k pospešitvi postopkov sanacije po avgustovskih poplavah. Pomembno je, da se sanacijski ukrepi izvedejo celostno. Želijo si čimprejšnje vzpostavitve sistema tekoče in hitre izmenjave podatkov o razpoložljivi mehanizaciji ter potrebah po njej. Ključno je, da se za spodnjo savinjsko dolino sprejme in izvede državni prostorski načrt, ki je bil pred leti ustavljen. V regiji si želijo, da bi se na terenu organiziralo dovolj veliko število tehničnih pisarn, v katerih bi sodelovali tudi lokalni gospodarstveniki.
Sanacija bo morala biti hitrejša, opozarja tudi direktorica Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik. Na terenu je še vedno premalo težke mehanizacije, doreči je treba tudi, kako ravnati z nevarnim muljem. Sanacija cest bo dolgotrajna, a ob tem nikakor ne sme zastati delo na tretji razvojni osi, poudarja.
Vzdušje med gospodarstveniki je optimistično. Številni so se predstavili na kariernem sejmu, ki so ga organizirali v regiji, saj se zavedajo, kako pomembno je pritegniti mlade. Kljub težavam, s katerimi so se soočili – v začetku meseca so prejeli predplačila, ki so pomagala pri likvidnosti – gledajo v prihodnost in skrbijo za nadaljnji razvoj.