Vsi si želijo pogajanj, a pod določenimi pogoji

Shrani za kasnejše branje.

Vse tri strani, vključene v pogajanja o Zakonu o delovnih razmerjih, si želijo enakopravne obravnave predlogov in reševanje razlik za pogajalsko mizo.

Barbara Perko

Od konca lanskega leta so socialni partnerji za skupno mizo razpravljali o Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pogajanja je zaznamoval izstop delodajalskih organizacij iz Ekonomsko-socialnega sveta konec julija. Novelo zakona je državni zbor konec oktobra obravnaval po nujnem postopku, saj se Slovenija želi s sprejemom izogniti plačilu 1,5 milijona evrov kazni. V slovenski pravni red je bilo treba namreč prenesti dve evropski direktivi.

Delodajalska stran je opozarjala na neenakopravno obravnavno. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček izpostavlja, da se je pri pogajanjih o ZDR-1 zataknilo že pri sprejemu usklajenega protokola. »Dogovorili smo se, da bodo pogajanja potekala v treh fazah. Prva naj bi bile direktive, ki jih je Evropa naložila vsem, druga ostali členi, predvsem tisti, ki jih je predlagalo pristojno ministrstvo. V tretji fazi naj bi dali na mizo tudi predloge delodajalskih organizacij in sindikatov. Ves čas smo opozarjali, da je že v drugem delu ogromno vsebin, ki so sindikalne narave. Ministrstvo nam je zagovarjalo, da mogoče res zgleda tako, a da so jih na ministrstvu posvojili, ker so jih zaznali na trgu in jih dali med svoje cilje,« komentira Gorenšček.

Foto: Depositphotos

Če ne bo pogajanj, smo prikrajšani vsi socialni partnerji

ZDR-1 je bil predmet pogajanj med socialnimi partnerji od decembra 2022 dalje. »Delo je potekalo v okviru pogajalske skupine, ki jo je imenoval ESS, vendar ne neprekinjeno ali tekoče. Že od začetka je bilo čutiti izrazito nasprotovanje s strani delodajalskih organizacij do večine predlagane tematike, kar se je kazalo z zavlačevanjem pri imenovanju članov pogajalske skupine, vztrajanjem na zgolj usklajenih spremembah, dolgotrajnimi sprejemanji zapisnikov, nenazadnje z izstopom iz ESS,« postopek komentira predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Delodajalci so v tem mandatu vlade odstopili od lastne razlage razumevanja dela ESS: v mandatu prejšnje vlade, ko je iz ESS izstopila sindikalna stran, so ta organ šteli kot posvetovalno telo, v primeru sedanjih pogajanj pa ga razlagajo kot organ, s katerega lahko pride zakon zgolj, če je v celoti usklajen.«

Jerkičeva pravi, da bi težko izpostavila posamezna poglavja, ki so bila najtežja za uskladitev, saj gre za »vse in vsako določbo, ki povečuje bodisi materialne, administrativne ali pa drugačne pravice delavcev«. »Ob pregledu rešitev, ki so bile v času pogajanj prenesene v drugi krog ali pa opuščene, zato najdemo prostovoljno skrajševanje delovnega časa, obvezen mesečni odmor najmanj 48 ur, boljšo zaščito plačila prekarnim delavcem, ureditev kvot za agencijsko delo, ureditev dela od doma, da o opustitvi obvezne božičnice sploh ne govorimo. Izkušnja zadnjih let kaže, da so premiki na ključnih področjih mogoči, žal, zgolj z intervencijo države, ki to počenja bodisi zaradi notranjega usklajevanja pravnega reda z EU, opozoril komisije, ali pa celo tožb MOD.«

Dogovorili smo se, da bodo pogajanja potekala v treh fazah – v prvi bi bili direktivi EU, v drugi predvsem tisti členi, ki jih je predlagalo pristojno ministrstvo, v trejti pa predlogi delodajalskih organizacij in sindikatov, pojasnjuje Mitja Gorenšček.

»Sindikati smo na pogajanja pripravljeni, saj so ostala odprta pomembna področja, pogajanja pa bodo mogoča zgolj, če se delodajalske organizacije vrnejo nazaj za mizo. V kolikor se za to ne bodo odločile, odločitve v celoti prepuščajo pristojnim ministrstvom in vladi, s čemer smo prikrajšani vsi socialni partnerji,« poudarja Lidija Jerkič.

Delodajalce vabimo k pogajalski mizi

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da so na desetih uradnih srečanjih pogajalske skupine ESS za pripravo novele ZDR-1 zagotavljali in spodbujali socialni dialog ter upoštevali želje socialnih partnerjev. Pripravljeni sta bili dve kompromisni različici predloga zakona, znotraj katerih je ministrstvo pripravilo predloge potencialnih kompromisov, ki jih je bilo mogoče pripraviti na podlagi pogovorov v okviru pogajalske skupine. Ponudili so dodatne termine za pogajanja in se sestajali s socialnimi partnerji tudi izven skupnih srečanj pogajalske skupine. Na seji ESS 9. junija je bilo obravnavano vmesno poročilo in ponujen realistični načrt nadaljnjih aktivnosti.

»Ministrstvo je vložilo vse napore v dosego soglasja, celo na način, da je bil ponujen najožji možen paket ukrepov, ki bi preprečil, da bi sindikalna stran zapustila socialni dialog, in sicer paket ukrepov, ki je iz nabora ukrepov iz zadnje kompromisne različice izločil 13 od 16 ukrepov, ki niso vezani na direktive,« pravijo. Dodajajo, da so upoštevali številne pripombe delodajalskih organizacij. Pri tem naštejejo nadgradnje sestavin pogodbe o zaposlitvi, spremembo opredelitve, kaj lahko predlaga delavec, ko gre za izboljšanje zaposlitve oziroma pogojev dela, dodatno določilo pri ureditvi oskrbovalskega dopusta, nadgradnjo postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ureditev pravice do odklopa itd. Spomnijo tudi na vrsto ukrepov, ki so bili konec junija zaradi poskusa iskanja soglasja izločeni iz besedila predloga zakona (obveznost seznanitve kandidata s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz veljavnih splošnih aktov delodajalca in kolektivnih pogodb, možnost elektronskega obveščanja delavca, določitev kvote agencijskih delavcev pri delodajalcev v višini 20 odstotkov, možnost sklenitve aneksa za delo na domu, obveščanje o nameravanem organiziranju dela na domu, rok za izplačilo odpravnine, podrobnejša ureditev roka za izplačilo regresa, podrobnejša opredelitev roka za izplačilo odpravnine ob upokojitvi itn.).

»Na tem mestu delodajalce še enkrat vabimo k pogajalski mizi, da bomo lahko skupaj prišli do najboljših rešitev,« pravijo na ministrstvu.

«Želeli smo ohraniti interes za pogajanja«

Gorenšček zanika, da bi se delodajalska stran v drugi fazi odrekla pogajanjem. »Pogajanja so zavrnili sindikati. Preprečili so nam, da mi pridemo z našimi predlogi na dan, njihovi predlogi pa so tako ali tako že bili vključeni v predlogih ministrstva,« pravi Gorenšček. Ko se je s sprejemom začelo muditi zaradi roka, ki ga je podala Evropska unija, so stekli intenzivni sestanki. »Predlagali smo paket direktive in trinajst členov. Strinjali smo se tudi z vključitvijo koalicijske zaveze o agencijskem delu, zagovoru pri postopku opomina pred izključitvijo in pravico do odklopa. Tukaj smo se ustavili, ker smo želeli ohraniti interes še za drugi del zakonodaje. Če bomo že v prvem delu potrdili glavne vsebine, potem na sindikalni strani ne bo interesa po drugemu delu,« ocenjuje Gorenšček.

Bistvene novosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih

• širi nabor obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi;
• uvaja pravico delavca, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela;
• pri suspenzu pogodbe o zaposlitvi se rok za vrnitev delavca na delo spreminja na 5 delovnih dni;
• pri t. i. agencijskih delavcih spreminja višino nadomestila plače delavcu za čas predčasnega prenehanja dela oz. ko se mu ne zagotavlja dela pri uporabniku, in sicer v višini 80 % osnove. Delavec mora biti ob napotitvi pisno obveščen o uporabniku, pogojih dela in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku;
• uvaja krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja – delavec, ki neguje otroka, starega do 8 let, ali mu zagotavlja oskrbo, lahko za določeno obdobje predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas;
• uvaja krajši delovni čas žrtev nasilja v družini – delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko predlaga sklenitev pogodbe za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas;
• delavec lahko sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu predlaga zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
• pri obveznostih delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se skrajšuje rok »preizkusne dobe« delodajalec ima možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 6 mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ne bo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih;
• razširja pravico delavca do izjave o očitanih kršitvah – delodajalec mora na pisno zahtevo delavca, ki jo lahko le-ta poda v 3 delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, omogočiti, da se v razumnem roku (ne krajšem od 3 delovnih dni in ne daljšem od 30 dni), o kršitvah izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe iz krivdnega razloga mora biti podana v 8 dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu;
• med neutemeljene odpovedne razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi dodaja opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela;
• pri posebnem varstvu pred odpovedjo predstavniku delavcev je novost pri dolžini zadržanja učinkovanja odpovedi, višini nadomestila in v oblikovanju sklada za povračilo preplačil nadomestil plač v odpovednem roku;
• trajanje poskusnega dela, določenega v pogodbi za določen čas, določa sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela. Če se sklene nova zaporedna pogodba za določen čas za isto delo, ne sme vključevati poskusnega dela;
• na novo uvaja subsidiarno odgovornost v okviru gradbene dejavnosti če delodajalec, ki je podizvajalec in izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti, delavcu za delo, opravljeno v okviru izvajanja te storitve, ne zagotovi plače, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec;
• uvaja pravico delavca do odklopa, ki delavcem zagotavlja, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bodo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe in o njih pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način;
• pri razporejanju delovnega časa določa 15-dnevni rok za pisni odgovor delodajalca na pobudo delavca, ki zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. Delodajalec pri presoji pobude upošteva potrebe delovnega procesa;
• podaljšuje rok za izrabo letnega dopusta iz razlogov odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, vse do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu z ZDR-1D;
• uvaja oskrbovalski dopust, do katerega je upravičen delavec v obsegu 5 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. Upravičenost do dopusta gre v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu, kadar delavec ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Delavec mora glede oskrbovalskega dopusta obvestiti delodajalca o razlogu za odsotnost z dela pred nastopom odsotnosti; če zaradi objektivnih okoliščin to ni mogoče, ga mora obvestiti najpozneje v 3 delovnih dneh po nastopu odsotnosti;
• uvaja 5 delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu za delavce, žrtve nasilja v družini, v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini;
• čas izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja šteje v delovni čas, če delavca napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delodajalec;
• varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva širi še na varstvo zaradi oskrbe.
• ureja položaj varstva delavca, žrtve nasilja v družini tako, da se mu lahko naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem;
• delovni čas otrok, mlajših od 15 let, ki opravljajo lažje počitniško delo, se časovno omejuje na največ 6 ur dnevno in 30 ur na teden. Otrokom, ki opravljajo lažje počitniško delo v času šolskih počitnic, je treba v času šolskih letnih počitnic zagotoviti najmanj 2 tedna neprekinjenega počitka;.
• dopolnjuje se kazenske določbe z globami, vezanimi na kršitve novih institutov delovnega prava, ki jih uvaja ZDR-1D;
• Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS; pri določenih določbah uvaja prehodno obdobje do 12 mesecev za privzem le-teh v uporabo. O dodatnih sestavinah pogodbe o zaposlitvi se uporablja za pogodbe po uveljavitvi ZDR-1D; določbe o spremenjenem varstvu pri odpovedi pogodbe sindikalnemu predstavniku se bodo uporabljale po 12 mesecih od uveljavitve ZDR-1D; postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, začeti pred uveljavitvijo ZDR-1D, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi; ustrezne ukrepe za spoštovanje pravice do odklopa mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve ZDR-1D.

Pripravil Andrej Vrtačnik, Pravna služba GZS

* Do konca redakcije in objave prispevka, predpis ZDR-1D, v dokončnem zapisu, sprejetem v Državnem zboru RS (tudi po vetu Državnega sveta RS) še ni bil uradno objavljen v Uradnem listu RS.