Shrani za kasnejše branje.
V ŠGZ so letos že enaindvajseto leto zapored podelili Priznanja za najboljše inovacije Podravja, podjetja Podravja se redno uvrščajo med zmagovalce tudi na nacionalni ravni.
Darja Kocbek; foto: Tadej Kreft
Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) je največja regijska gospodarska zbornica. Pokriva celotno regijo Podravje, kar predstavlja 10,7 odstotka slovenskega ozemlja. V regiji živi 15,5 odstotka prebivalcev Slovenije in je druga najbolj gosto poseljena regija v Sloveniji. Je tudi regija z največjim številom občin, kar 41 jih ima, pravi mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ).
Kako je organizirana ŠGZ in s katerimi izzivi se v glavnem ukvarjate v zadnjem obdobju?
ŠGZ svoje delovanje gradi okoli petih glavnih stebrov. In sicer na področju internacionalizacije, kadrov, inovacij, krožnega gospodarstva in energetike. V zadnjem letu se intenzivno ukvarjamo z izzivi na področju opravljanja čezmejnih storitev in iskanju vzpostavitve dialoga z vlado za rešitev problema neustrezne obdavčitve dela in podjetij, ki te storitve opravljajo in so samo leta 2022 v slovenski proračun prispevala 5,6 milijarde evrov, kar predstavlja 51 odstotkov izvoza vseh storitev. Podjetja, ki opravljajo te storitve, zaradi neustrezne obdavčitve že selijo proizvodnjo v tujino, kjer je okolje konkurenčnejše in prijaznejše podjetništvu. Še bolj kot do sedaj se letos ukvarjamo s podporo gospodarstvu pri iskanju kadrov in predstavljanju poklicev, ki jih gospodarstvo potrebuje. Pravkar smo zaključili organizacijo Kariernega sejma s 6.000 obiskovalci in 136 razstavljavci, na katerem so podjetja predstavljala zaposlitvene priložnosti. Zadnjih sedem let vsako leto intenzivneje širimo in nadgrajujemo Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo na področju krožnega gospodarstva (SRIP Krožno gospodarstvo), kjer sodelujemo z Univerzo v Mariboru, Kemijskim inštitutom Ljubljana, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropskim skladom za regionalni razvoj.
Vsem najpomembnejšim dejavnostim na območju Podravja je v letu 2022 uspelo povečati vrednost neto čistega dobička.
Katere so glavne značilnosti in specifičnosti gospodarstva v regiji Podravje?
Podravje je že tradicionalno močno na področju kovinsko predelovalne dejavnosti. Tudi podatki za leto 2022, ki jih je maja letos predstavil AJPES, kažejo, da so na območju podravske regije največ prihodkov od prodaje na tujih trgih ustvarile družbe, ki delujejo na področju predelovalnih dejavnosti. Ustvarile so 4,2 milijarde ali 71,3 odstotka celotnega izvoza v regiji. Sledijo družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil z 11,6-odstotnim deležem prihodkov od prodaje na tujem trgu ter družbe s področja gradbeništva s 6,6-odstotnim deležem. Tudi izkazan čisti dobiček po dejavnostih pokaže, da so največji delež čistega dobička ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti (269.484 tisoč evrov), kar predstavlja kar 41,8 odstotka celotnega regijskega čistega dobička. V tej dejavnosti je 1.094 gospodarskih družb, v katerih je bilo zaposlenih 25.995 delavcev. Po obsegu čistega dobička z 91.031 tisoč evri sledijo družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, kjer je 6.278 zaposlenih ustvarilo 14,1 odstotka čistega dobička celotne regije. Tudi največje zneskovno povečanje čistega dobička je prisotno na področju predelovalne dejavnosti, in sicer za 29 odstotkov.
Katere dosežke podravskega gospodarstva bi izpostavili?
Izpostavila bi, da je po podatkih AJPES-a o poslovanju v letu 2022 vsem dejavnostim, ki so na območju Podravja najpomembnejše in so bile uspešne v preteklih letih, uspelo tudi tokrat vrednost neto čistega dobička povečati. Predelovalna dejavnost je vrednost neto čistega dobička povečala za 27 odstotkov, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil za 15 odstotkov, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti pa kar za 46 odstotkov. Pozitiven neto poslovni rezultat v letu 2022 so ustvarile vse velikostne skupine gospodarskih družb v regiji. Prav tako so družbe vseh velikostnih skupin leta 2022 v primerjavi z letom 2021 ustvarile višje vrednosti neto čistega dobička. Velike družbe so ustvarile 39,6 odstotka vseh prihodkov, 48,3 odstotka celotnega izvoza v regiji in več kot tretjino neto čistega dobička. Razveseljuje tudi podatek, da je vrednostno največje povečanje neto čistega dobička opazno pri mikro družbah, ki so izkazale za 98.790 tisoč evrov neto čistega dobička ali za 1,9-krat več kot v preteklem poslovnem letu. Največ delavcev so zaposlovale majhne družbe, 26.235 ali 35,1 odstotka vseh delavcev v Podravski regiji, velike družbe 20.553 delavcev ali 27,5 odstotka vseh. Mikro družbe, ki jih je v regiji največ, so v letu 2022 zaposlovale petino vseh delavcev.
Vse družbe v Podravju so v letu 2022 ustvarile 13.623.814 tisoč evrov prihodkov, kar je za 22 odstotkov več kot v letu 2021. Razveseljuje, da so v letu 2022 uspešno poslovale vse velikostne skupine gospodarskih družb in prav vsem velikostnim skupinam je v primerjavi s preteklim poslovnim letom uspelo rezultate poslovanja še izboljšati. K doseženim izboljšanim vrednostim poslovanja so največ doprinesle majhne in velike družbe. Majhne so izkazale za 183 milijonov evrov, velike za 192 milijonov evrov neto čistega dobička. Obe velikostni skupini sta vrednost neto čistega dobička v poslovnemu letu 2022 tudi povečali. Mikro družbe so vrednost neto čistega dobička v primerjavi z letom 2021 povečale za dvakrat na 99 milijonov evrov, srednje družbe pa za četrtino na 77 milijonov evrov. Neto dodane vrednosti so družbe na območju Podravja v letu 2022 ustvarile 3.397.693 tisoč evrov. Neto dodane vrednosti na zaposlenega so ustvarile 45.445 evrov, kar je za 8 odstotkov več kot v letu 2021, a še vedno nekoliko zaostajajo za slovenskim povprečjem, ki je 55.688 evrov. Rezultati rasti so spodbudni, a izzivi za izboljšanje in rast še ostajajo!
Potrebujemo strateški premislek, večji in konkretnejši prispevek države pri pripravi politike za pospešitev prehoda v zeleno gospodarstvo.
Katere priložnosti vidi podravsko gospodarstvo v zelenem prehodu?
V ŠGZ smo že leta 2016 prepoznali priložnosti gospodarstva Slovenije in Štajerske na področju zelenega prehoda in smo skupaj s predstavniki znanstveno izobraževalnih institucij in gospodarstva ustanovili SRIP Krožno gospodarstvo, ki ga tudi upravljamo. Danes ima že 94 članov, to so podjetja iz celotne Slovenije. V tem času smo ne samo ozaveščali, temveč konkretno sodelovali in delovali tako, da smo soustvarili več sto prepoznavnih dobrih praks na področju krožnega gospodarstva v Sloveniji. Izvedli smo več kot 50 izobraževalnih dogodkov, sodelovali v nacionalnih in mednarodnih projektih, vzpostavili mednarodne mreže podjetij, raziskovalnih institucij in organizacij za podporo gospodarstvu, organizirali smo gospodarsko delegacijo v Dubaj in na Dansko, sodelovali na mednarodnih sejmih ter oblikovali kompetenčni model za prehod v krožno gospodarstvo za članska podjetja. Poleg tega smo organizirali šest mednarodnih konferenc na temo tehnologije in poslovnih modelov za krožno gospodarstvo. Zasnovali in podelili smo prvo slovensko nagrado za najbolj inventivne rešitve krožnega gospodarstva. Eden najpomembnejših dosežkov našega SRIP-a je zagotovo skupna investicija v pilotni reaktorski sistem za proizvodnjo biomaterialov z nosilnim partnerjem Helios TBLUS. Taki dosežki nam vedno znova dajejo zagon za nadaljevanje dela na prehodu v krožno gospodarstvo. Z njimi dokazujemo, kaj s konkretnim sodelovanjem lahko dosegamo.
Kateri so glavni izzivi zelenega prehoda za podravsko gospodarstvo?
V letih delovanja SRIP Krožno gospodarstvo se je utrdilo spoznanje, da brez dejanskega sodelovanja vseh relevantnih deležnikov, to je politike, raziskovalno-izobraževalnih institucij in gospodarstva, razvojni napredek in zeleni prehod ne bosta mogoča. Potrebujemo strateški premislek, večji in konkretnejši prispevek države pri pripravi politike za pospeševanje prehoda v zeleno gospodarstvo. Brez tega bo zeleni prehod zgolj črka na papirju. Pozorni moramo biti na to, da bo zeleni prehod tudi racionalen oziroma optimalen in ne za vsako ceno. Prav zaradi tega je pomembna tudi podpora države organizacijam, ki s svojim znanjem in izkušnjami omogočajo podjetjem optimalni zeleni prehod in jih usmerjajo po obsežnem zakonodajnem in regulatornem svežnju EU. Zavedati se namreč moramo, da povečanje dodane vrednosti lahko ustvarijo samo podjetja in gospodarstvo. Brez povečanja dodane vrednosti gospodarstva večja družbena blaginja ni mogoča. Jasno je, da moramo številna strokovna spoznanja hitro spremeniti v učinkovite ukrepe v praksi. To v ŠGZ spodbujamo tudi z razpisom za najboljše invencije na področju krožnega gospodarstva. To je prvi tovrstni razpis v Sloveniji, izvedli smo ga v lanskem letu. Dela je veliko in naš SRIP Krožno gospodarstvo je lahko v teh projektih velik zaveznik in sodelavec vsem, ki z zelenim prehodom mislijo resno. Danes še toliko bolj kot ob njegovi ustanovitvi velja, da brez dejanskega konkretnega sodelovanja in povezovanja vseh relevantnih deležnikov, optimalni zeleni prehod ne bo mogoč.
Bolj uravnoteženo je treba razvijati programe, ki omogočajo zaposlovanje mladih na vseh ravneh delovanja podjetij.
Katere dosežke podravskega gospodarstva na področju inovacij v zadnjih letih bi izpostavili in kje vidite možnosti za povečanje vlaganj v raziskave in inovacije?
V ŠGZ smo letos že enaindvajseto leto zapored podelili Priznanja za najboljše inovacije Podravja. Veseli nas, da se podjetja Podravja redno uvrščajo med zmagovalce tudi na nacionalni ravni. Zavedamo se, da podjetja potrebujejo več finančne podpore za razvoj inovacij, prav tako si zaslužijo, da so za to nagrajena. Iz tega razloga smo letos prvič podelili tudi Priznanje za prebojno invencijo, ki je namenjeno inovacijskim predlogom, ki pri gospodarskih učinkih še nimajo ustreznih učinkov in prodaje na trgu ter ne dosegajo opredeljenega števila točk za bronasto priznanje. V okviru SRIP-a Krožno gospodarstvo smo v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj letos prav tako prvič podelili prva vseslovenska priznanja za inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva. Podelili smo dve zlati priznanji, šest srebrnih in tri bronasta priznanja. Zagotovo je dobrodošlo vsako vlaganje v raziskave in razvoj, kjer je Slovenija kronično podhranjena. Največ sadov pa obrodijo ciljana vlaganja in tu vidimo izjemne priložnosti na področju krožnega gospodarstva in zelenega prehoda ter v ustvarjanju inovativnega delovnega okolja.
Kako pa v podjetjih rešujejo problem s pomanjkanjem kadrov tako trenutno kot na daljši rok, kakšno je sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, da bi čim več kadrov, ki jih potrebujejo, ne samo izobrazili, ampak tudi obdržali doma, v domačem okolju in gospodarstvu?
Problematiko pomanjkanja kadrov smo v ŠGZ konkretno naslovili že pred osmimi leti, ko smo prvič skupaj z različnimi partnerji organizirali Karierni sejem. Letos smo prevzeli še aktivnejšo vlogo, da smo lahko še bolj zastopali interese gospodarstva. Imajo pa gospodarstveniki in podjetniki različne načine in pristope, s katerimi poskušajo zapolniti kadrovsko vrzel. Eden od načinov je tudi sistematična gradnja ugleda podjetja in proaktivna predstavitev prilagojena osnovnošolcem, dijakom in njihovim staršem na kariernem sejmu. Poleg tega je potrebno naš izobraževalni sistem bolj prilagoditi potrebam gospodarstva in bolj uravnoteženo razvijati programe, ki omogočajo zaposlovanje mladih na vseh ravneh delovanja podjetij – vse od vajeništva do doktorjev znanosti. Vsi ti kadri so potrebni.
Pravkar smo v ŠGZ pričeli z izvajanjem projekta Skills+, ki poteka v okviru programa Interreg Slovenija – Avstrija. Izvajali bomo aktivnosti za izboljšanje vajeniškega usposabljanja z uvajanjem novih spretnosti v kovinsko predelovalni in elektro industriji. V okviru projekta bodo razvite tudi metode in orodja za kadrovske službe v podjetjih, s katerimi bo postopek zaposlovanja lahko postal privlačnejši. Za spodbudo podjetjem, da oblikujejo ugled, prepoznavnost in delovno okolje, kjer se zaposleni dobro počutijo in zato tudi ostajajo v podjetju, smo v okviru projekta Štajerski gospodarski oskar oblikovali nagrado Štajerski zaposlovalec leta, ki smo jo podelili v oktobru. Posebnost te nagrade je v tem, da morajo podjetja že ob sami prijavi na razpis izpolnjevati določene pogoje. Nato jih posebna komisija pregleda in še obišče v podjetju, kjer »v živo« pogleda, kako deluje podjetje v praksi. Število prijav raste, kar kaže, da se podjetja zavedajo pomena ustreznega delovnega okolja, pogojev dela ter ugleda v širši javnosti, če želijo pridobiti dober kader.
