Shrani za kasnejše branje.
Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki je trenutno v fazi zakonodajnega postopka na ravni EU, nadgrajuje pravila poročanja o trajnostnosti. Gre za uveljavljanje skrbnega pregleda (due diligence) na področju človekovih pravic in okolja.
Žana Cerjak, Pravna služba GZS
V povezavi s trajnostnim poslovanjem velja Direktiva EU 2022/2464 glede poročanja podjetij o trajnostnosti, znana tudi kot CSRD1. Direktiva bo prenesena v slovenski pravni red z novelo Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M)2. CSRD pa je potrebno ločevati od CSRDDD. Slednja kratica predstavlja novo direktivo EU s področja trajnostnosti, ki nadgrajuje pravila poročanja o trajnostnosti, saj uvaja obvezen skrben pregled. Gre za tako imenovano Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (ang. Corporate Sustainability Due Diligence Directive, CSRDDD)3. Predlog CSRDDD je trenutno v fazi zakonodajnega postopka na ravni EU.
Zavezanci skrbnega pregleda
CSRDDD se nanaša na obveznosti podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki nastanejo v zvezi z njihovim poslovanjem, poslovanjem hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi. Gre za uveljavljanje skrbnega pregleda (due diligence) na področju človekovih pravic in okolja. Due diligence pomeni postopek, katerega namen je identifikacija in vrednotenje tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno pri poslovanju.4
Zavezance opredeljuje 2. člen CSRDDD. Prva skupina zavezancev so podjetja, ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo ene izmed držav članic EU in dosegajo pogoje, ki jih določa 2. člen CSRDDD. S tem bodo zavezana podjetja, ki so imela v povprečju:
- več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu;
- več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, pod pogojem, da so vsaj 50 odstotkov tega čistega prihodka ustvarila v vsaj enem od sektorjev, navedenih v 2. členu CSRDDD (npr. proizvodnja tekstila, pridobivanje mineralnih virov).
Drugo skupino zavezancev sestavljajo podjetja, ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo tretjih držav in so v EU ustvarila določen odstotek čistega prihodka.
Identifikacija in vrednotenje tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno pri poslovanju
Glavna novost CSRDDD za podjetja je, da bodo morala vzpostaviti ukrepe za identifikacijo dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki izhajajo iz dejavnosti podjetja, delovanja odvisnih družb in poslovnih odnosov oziroma vrednostnih verig (6. člen CSRDDD). Identifikacija bo podlaga za sprejem ukrepov, katerih namen bo preprečevanje morebitnih in dejanskih negativnih vplivov (7. in 8. člen CSRDDD). Skladno s tem bodo zavezanci morali pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Eden pomembnejših ukrepov je tudi, da bodo zavezanci morali od pogodbenih partnerjev, s katerim imajo neposreden poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da partner zagotavlja skladnost z načrtom preprečevalnih ukrepov in kodeksom ravnanja, ki ga sprejme podjetje. Ustrezna zagotovila bo poslovni partner moral zagotoviti tudi od svojih partnerjev v primeru pogodbenega veriženja.
Predlog CSRDDD naj bi bil predvidoma sprejet v naslednjem letu. Države članice bodo morale svojo zakonodajo prilagoditi v dveh letih od začetka veljavnosti sprejetega predloga CSRDDD.
1 Dostopna na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32022L2464.
1 Dostopna na: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=15981.
3 Dostopna na: resource.html (europa.eu)
4 Knjiga 1245.
