Shrani za kasnejše branje.
Drugi letni posvet Skupnosti višjih strokovnih šol je ob Evropskem letu spretnosti odprl razpravo o njenem pomenu za prihodnost višjega strokovnega izobraževanja, dvigu konkurenčnosti in prenovi študijskih programov.
Mateja Jordan, foto: arhiv GZS CPU
Kot je na posvetu na GZS, 15. novembra, poudaril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda, se »specifičnost kratkega cikla terciarnega izobraževanja kaže zlasti v spodbujanju aplikativnih raziskav v korist študentov, gospodarstva in družbe, s tem pa se krepita prepoznavnost in zaposljivost diplomantov«.
Predsednik Skupnosti Egon Pipan je izpostavil tesno povezanost višješolskih študijskih programov s potrebami gospodarstva in delodajalcev, kar »višješolske diplomantke in diplomante uvršča med najbolj zaposljive kadre na trgu dela.« Največji izziv vidi v sledenju hitrim spremembam potreb po kadrih v gospodarstvu, zato razmišljajo o uvedbi delno odprtega kurikula za hitro prilagajanje in še bolj konkurenčne programe.
Višje strokovno izobraževanje mora krepiti vse veščine, ki se jih od zaposlenih pričakuje v prihodnje.
Prilagajanje višjega strokovnega šolstva si želijo tudi v gospodarstvu, je zatrdil glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček, ki si želi čim boljše kombinacije akademskega in praktičnega znanja. Delodajalci danes pri kandidatih za zaposlitev iščejo spretnosti, kot so prilagajanje, reševanje kompleksnih problemov in kreativno razmišljanje, ključne pa so tudi tehnološke prednosti in spretnosti, sposobnosti dela v virtualnem okolju in razumevanje digitalnih tehnologij.
»Višje strokovno izobraževanje razumem kot vrh 'poklicnega' izobraževanja,« je na okrogli mizi o vlogi višjega strokovnega izobraževanja poudarila ravanteljica CPU Barbara Krajnc.
V debati na okrogli mizi so poleg Pipana sodelovali še Darko Mali iz Centra RS za poklicno izobraževanje, dr. Borut Čampelj z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in mag. Zvonka Pangerc Pahernik iz Andragoškega centra, GZS pa je zastopala Barbara Krajnc; izpostavila je zlasti prednosti višjih strokovnih šol v primerjavi z drugimi vrstami terciarnega izobraževanja.
»Višje strokovno izobraževanje razumem kot vrh 'poklicnega' izobraževanja. To pomeni, da mora krepiti vse veščine, ki jih od zaposlenih pričakujemo v naslednjem obdobju. Na eni strani je treba razmišljati o digitalizaciji – študenti bodo morali kot zaposleni delovne procese obvladovati in povezovati ter jih tudi znati voditi oziroma nadzorovati s sodobnimi tehnologijami. Na drugi strani je treba razmišljati o zelenem prehodu.« V izobraževalno sfero je po njenem treba prenesti tudi razmišljanje o okoljskih zahtevah in trajnosti.
»Čeprav imamo s kadrom, ki prihaja iz prakse, precejšnje težave pri pridobivanju, v naše klopi neposredno iz podjetij prihaja sveže znanje. Zato pričakujem predvsem močno operativno podporo podjetjem, ki se bodo spopadala s spremembami in to v vseh programih, tako na področju storitev kot tehnike.«
Višješolske diplomantke in diplomanti so med najbolj zaposljivimi kadri na trgu dela.
Barbara Krajnc je tudi ravnateljica Centra za poslovno usposabljanje (CPU), kjer čedalje bolj nujne in popolnejše možnosti ter sisteme digitalizacije, umetne inteligence itd. v programe ne vključujejo povsem enakomerno.
Na CPU pripravljajo prenovo izobraževalnih programov, kar bo omogočalo odzivanje na razvojne trende v različnih strokah in prilagajanje lokalnim potrebam gospodarstva.
Kako poteka to vključevanje?
Pri nekaterih standardnih postopkih to ne gre tako hitro. Mi imamo dve diametralno različni področji – relativno tradicionalno gradbeništvo, v katerega se precej hitro vpeljuje tudi informacijski sistem za spremljanje objektov od samega projektiranja do faz vzdrževanja; študenti morajo poznati in znati uporabljati določene dele sistema v posameznih fazah. Na drugi strani pa so spremembe v informatiki zelo hitre. Prenovljeni program je zastavljen tako, da študent dobi informacije z različnih področij stroke, da se lahko razvija v tisti smeri, kjer ga podjetje, s katerim sodeluje pri praktičnem izobraževanju, potrebuje in kjer prepozna svoje potenciale. Študent je tako tudi (so)odgovoren za svoje znanje tako v šoli kot v podjetju.
Poslovni sekretar mora danes predvsem v srednjih in malih podjetjih opravljati vedno več funkcij, na drugi strani pa se dela, ki jih obvladajo administratorji in poslovni sekretarji, dodeljujejo zaposlenim na različnih delovnih mestih. Zato je povpraševanja na trgu dela za te diplomante vedno manj, posledično pa tudi zanimanja za študij. Na CPU verjamemo, da je kompetenten poslovni sekretar neprecenljiv za dobro poslovanje podjetja.
Na področju ekonomije pa smo usmerjeni predvsem na področje računovodstva, kjer še zaznavamo povpraševanje. Sodobno računovodstvo zahteva obvladovanje predpisov, standardov in številnih postopkov ter natančnega in zaupanja vrednega strokovnjaka.
Predstavljate se kot zelo prilagodljiva šola … Se boste tudi na področju uvajanja novih programov lahko tako hitro prilagodili?
Večina višješolskih študijskih programov je zasnovanih tako, da je mogoče vsebine sproti posodabljati. Zasnovani so kompetenčno, kar pomeni, da nam zastavljajo cilje, ki jih moramo doseči v izobraževalnem procesu. Cilj je uporaba sodobnih komunikacijskih kanalov – včeraj smo govorili o faks sporočilih in pravilih pisnega sporočanja, danes govorimo o videokonferencah in uporabi te sodobnejše tehnologije. Pri vsakem predmetu je mogoče vnašati sodobne trende, ki se uporabljajo v praksi. Na tem delamo s predavatelji, ki izvajajo proces in delajo s študenti.
Zdaj se pripravlja prenova izobraževalnih programov, tudi na višjem strokovnem izobraževanju, kjer bomo poskušali programe pripraviti odprto, na način, ki bo omogočal odzivanje na razvojne trende v različnih strokah in prilagajanje lokalnim potrebam gospodarstva. Želimo si, da bi vsi deležniki razumeli, da gospodarstvo potrebuje odgovorne, podjetne, ustvarjalne, razmišljujoče in radovedne bodoče sodelavce, ne glede na raven zaključenega izobraževanja. Vse prevečkrat podjetja pričakujejo iz šole »izdelane delavce«, ki obvladajo manualne veščine za zadovoljevanje trenutnih potreb.
Več kot 60 odstotkov študentov po diplomi napreduje na svojih delovnih mestih ali zamenja službo.
Seveda, saj je v vaših programih poudarek predvsem na praktičnih znanjih, na možnosti takojšnje uporabe znanja v praksi.
Praktično izobraževanje poteka v realnem okolju, kjer se lahko razvijejo kompetence, ki jih mi v umetnem okolju, kot je šolski prostor, ne moremo razvijati, delodajalci pa jih pričakujejo; denimo sodelovanja v timih, kreativno razmišljanje, dovzetnost za kakovost, tempo itd. Zaradi strukture višješolskih študijskih programov in samih predavateljev se ta kultura, ki jo gojijo v podjetjih, nato seli tudi v šolo.
Koliko študentov je šlo doslej skozi vaše programe in kakšni so odzivi gospodarstva?
V 25 letih smo izšolali že preko 1300 diplomantov, študentov pa je bilo približno dvakrat več. Ugotovili smo, da več kot 60 odstotkov študentov po diplomi napreduje na svojih delovnih mestih ali zamenja službo.
Naše ankete kažejo, da so zadovoljni s položajem, ki ga lahko s svojim znanjem, izobrazbo in veščinami dosežejo. Pri delodajalcih so zelo dobro sprejeti, zaposljivi na operativnih delih in na mestih srednjega menedžmenta. V času študija dobijo tudi osnovno znanje za začetek podjetniške poti.
Pomen kratkih ciklov terciarnega izobraževanja zagotovo raste. V Sloveniji je v višje strokovno izobraževanje vključen največji delež odraslih v primerjavi z drugimi formalnimi oblikami izobraževanja in je zaradi svoje programske zasnove in izvedbe najbolj prilagojen potrebam vseživljenjskega učenja. Zato verjamemo, da ima zelo velik potencial. Na nas je, da naredimo prepoznavnega in še bolj atraktivnega tako za mladino kot odrasle.
Poleg omenjene prenove programov razmišljamo tudi o nadaljnjih programih usposabljanja in mikro dokazilih, ker želimo izobraževanje približati potrebam podjetij in posameznikov. Slednji potrebujejo hitre in učinkovite poti do novega znanja oziroma kompetenc.
Vse prevečkrat podjetja pričakujejo iz šole »izdelane delavce«, ki obvladajo manualne veščine za zadovoljevanje trenutnih potreb.
Skupaj s Skupnostjo višjih strokovnih šol delamo na prepoznavnosti teh profilov, saj ugotavljamo, da so v podjetjih, ki poznajo naše študente in diplomante, rezultati zelo dobri, zadovoljstvo pa je obojestransko.
Na kakšen način se povezujete z delodajalci?
Eno prvih vodil šole je, da študente spodbujamo, da sami poiščejo svoje delodajalce, študijska mesta oz. kasnejša mesta za zaposlitev. Povezave, ki smo jih poskušali vzpostavljati mi, praviloma niso bile uspešne.
Za kakovostno dolgoročno sodelovanje se morata delodajalec in študent osebno spoznati in vzpostaviti kakovostno sodelovanje tako na osebnostni ravni kot na ravni pričakovanih rezultatov. Naši študenti prihajajo z idejami, mi pa poskrbimo, da vsak od delodajalcev izpolnjuje kadrovske, materialne in ostale pogoje za podporo pri doseganju ciljev in jih nato skupaj vključimo v proces praktičnega izobraževanja. Včasih je – sploh pri mlajših – nekaj težav, zadovoljstvo, da so sami prišli do cilja, pa je zato nato bistveno večje.