Shrani za kasnejše branje.
Anketa, ki jo je med evropskimi malimi in srednjimi podjetji opravil Eurochambres, je pokazala, da si podjetja želijo poenostavitve birokratskih postopkov, zmanjšanja administrativnih ovir in omilitev obveznosti poročanja.
Barbara Perko
Eurochambres je med 4. septembrom in 20. novembrom 2023 s pomočjo nacionalnih zbornic izvedel obsežno raziskavo, ki je zajela 1004 lastnike podjetij in podjetnike iz vseh evropskih držav. Zanimalo jih je, s kakšnimi izzivi se soočajo podjetja, še posebej mala in srednja, na enotnem evropskem trgu.
Rezultati so v nekaterih pogledih zelo podobni tistim, ki sta jih dali podobni raziskavi, opravljeni v letih 2015 in 2019. Analiza kaže na razdrobljenost trga in poudarja nujno potrebo po strateškem posredovanju, da bi pospešili ekonomsko rast. Med ključnimi poslovnimi ovirami naštevajo neusklajene pogodbene in pravne prakse, različna nacionalna pravila glede storitev ter omejen dostop do informacij o različnih pravilih oziroma zahtevah.
Foto: Depositphotos
Gospodarstveniki se zavzemajo za praktične rešitve. Takšna bi bil centralizirani spletni portal, na katerem bi lahko našli celovite in enostavno dostopne informacije za trgovanje na enotnem trgu. Zavzemajo se za poenostavitev birokratskih postopkov, zmanjšanje administrativnih ovir in omilitev obveznosti poročanja. Podjetja bi si želela, da bi pristojni prepoznali edinstvene izzive, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, ter temu prilagodili ukrepe. Iz odgovorov sodelujočih lahko razberemo, da dajejo velik pomen nacionalnim gospodarskim zbornicam, ki so njihov pomemben partner na področju svetovanja in informiranja.
Obveznost poročanja je zamudna in ubija mala in srednja podjetja, opozarjajo podjetniki.
Poročanje o trajnosti bo vplivalo na vsa podjetja
Podjetja so podala svojo oceno glede devetnajstih različnih ovir, s katerimi se srečujejo na enotnem evropskem trgu. Poleg omenjenih ključnih petih ovir izpostavljajo številne druge primere, s katerimi se srečujejo v praksi. Tako opozarjajo na mnoge omejevalne prakse, ki izničujejo načelo svobodnega gibanja, ko govorimo o čezmejnih storitvah in pretoku dobrin.
Medtem ko mikro, mala in srednje velika podjetja kot najpomembnejšo oviro vidijo različne pogodbene prakse, velika podjetja skrbijo obveznosti glede trajnostnega poročanja. Te obveznosti bodo vplivale tudi na MSP-je, ki sodelujejo z zavezanci za tovrstno poročanje, saj bodo morali upoštevati te standarde kot del dobavne verige velikih podjetij.
Za mikro in mala podjetja je pomembna ovira tudi nedostopnost informacij o pravilih, zahtevah in potencialnih poslovnih partnerjih v drugih državah članicah.
Pet največjih ovir glede na stopnjo čezmejnega poslovanja
Podjetja so razvrstili v tri skupine: tista, ki poslujejo čezmejno, tista, ki ne poslujejo čezmejno, a bi to želela, in tista, ki ne poslujejo čezmejno in tudi ne nameravajo. Večina anketirancev je navedla, da že trguje z drugo članico. Vendar pa, ko pogledamo pet najpomembnejših ovir glede na raven internacionalizacije podjetja, vsi kot največje ovire navajajo različne pogodbene prakse in razdrobljenost nacionalnih pravil glede storitev. Na odločitev, da se ne vključujejo v čezmejno trgovino, pomembno vplivajo tudi vprašanje reševanja sporov in splošno pomanjkanje informacij o pravilih, zahtevah in potencialnih partnerjih.
Podjetja v primeru težav najpogosteje poiščejo pravno pomoč, na drugem mestu je pomoč, ki jo nudijo gospodarske zbornice.
Ovire se razlikujejo, ko primerjamo odgovore glede na različne sektorje, v katerih delujejo podjetja. Medtem ko je za proizvodna podjetja najpomembnejša ovira pri čezmejnem poslovanju pomanjkanje informacij o potencialnih poslovnih partnerjih, so trgovci na drobno in veleprodajalci zaskrbljeni zaradi motenj v dobavnih verigah. Podjetja iz sektorja zdravja, farmacije in biotehnologije na prvo mesto postavljajo stroške regulacije, medtem ko lahko zmanjšanje dobičkov zaradi naraščajočih stroškov neposredno vpliva na odločitve o naložbah v raziskave in razvoj ter inovacije. Posledično to lahko vpliva na konkurenčnost Evrope na tem področju.
Ponudniki storitev izpostavljajo težave pri priznavanju strokovnih kvalifikacij in/ali izpolnjevanju zahtev za dostop do urejenega poklica. Odprava omejitev in bremen, povezanih s prostim gibanjem delavcev/strokovnjakov, bi odprla potencial za gospodarsko rast in večje število delovnih mest.
Pri Eurochambres so podrobneje analizirali stroške regulacije. Najpomembnejša ovira so upravni stroški, zato bi morali biti zakonodajalci na ravni EU pozorni, da s povečanjem regulacije ne prihaja do dodatnih administrativnih bremen. Obvladovanje vse večjega obsega vodenj evidenc in administrativnih nalog od podjetij zahteva več časa in delovne sile. Stroški, ki izhajajo iz tega, zavirajo operativnost in slabijo njihov konkurenčni položaj.
Največ podjetij poišče pravno pomoč
Raziskava je pokazala, da se podjetja v primeru težav najprej obrnejo po pravno pomoč. Na drugem mestu so kot tisti, na katere se obrnejo po pomoč, gospodarske zbornice. Iz tega izhaja, kako ključno vlogo pri reševanju posebnih izzivov na enotnem trgu imajo tako pravni strokovnjaki kot strokovnjaki, ki jih premorejo gospodarske zbornice.
Kje iskati rešitve?
Potrebne so rešitve, ki poenostavljajo operativne procese, zmanjšujejo razdrobljenosti pravil in standardov ter izboljšujejo splošno poslovanje. Izkoristiti bi bilo treba možnosti, ki jih ponuja digitalizacija na področju poenostavitve upravnih postopkov in zmanjšanja birokracije. Obenem pa bi bilo treba poskrbeti za boljšo komunikacijo in širjenje informacij o tovrstnih storitvah.
Evropske institucije bi morale poskrbeti za popolno odpravo vseh tehničnih ovir in oživiti politično zavezanost k močnejšemu enotnemu trgu. Enotni trg bi moral biti izhodiščna točka, ki bi MSP-jem omogočala inovacije, preseganje konkurence in prevzemanje vodilnih položajev v svojih sektorjih.
Pravila, standardi in zakoni bi morali biti bolj usklajeni. Novi zakonodajni predlogi bi morali bolje sovpadati z obstoječim zakonodajnim okvirjem. Načelo eno dodamo, 27 jih odstranimo, lahko deluje le v primeru, da je zakonodaja EU, ki nadomešča nacionalna pravila, prijazna do podjetij.
Da bi v polnosti izkoristili pozitiven vpliv enotnega trga, bi bilo treba prepoznati ovire prostega gibanja in narediti korake v smeri njihove odprave. Rešitve morajo biti več kot zgolj tehnične ali digitalne prilagoditve.
Zbornice so v poročilu pozvale evropske institucije, da pomagajo odpraviti srž težav in skupaj s podjetji odklenejo celoten potencial enotnega trga ter tako spodbudijo evropsko rast.
V raziskavi so sodelovali 1004 lastniki podjetij in podjetniki iz vseh evropskih držav. Med njimi je bilo 55 odstotkov ponudnikov storitev in 45 odstotkov ponudnikov blaga. Če bi jih razdelili po velikosti, je bilo 87 odstotkov sodelujočih MSP-jev in 13 odstotkov podjetij z 250 ali več zaposlenimi. Med sodelujočimi jih 67 odstotkov uporablja enotni trg, medtem ko jih 18 odstotkov še ne trguje čezmejno, a bi to želeli. 37 odstotkov anketirancev ponuja svoje izdelke ali storitve na spletu, kar je več kot v zadnji raziskavi Eurochambres, medtem ko 63 odstotkov ne posluje prek spleta. Glede na sektor dejavnosti je največ anketiranih iz proizvodnje, sledijo trgovina na drobno/veleprodaja, IT in tehnologija, zdravstvo in farmacija ter strokovne storitve (npr. računovodstvo, arhitektura, pravo idr.).