Shrani za kasnejše branje.
Koledarski učinek z negativnim vplivom na gospodarska gibanja.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS
Podatek o prvi oceni realne spremembe BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %), vendar ni dokončen in bi lahko avgustovska prva revizija podatkov nakazala še na nekoliko višjo rast. Glede na 10-letno obdobje (2,9 %) ali 20-letno obdobje (2,2 %) je bila rast podpovprečna, vendar še vedno precej višja kot v območju evra, kjer je v 2023 znašala 0,5 %. Kljub najnižji rasti v zadnjih treh letih, pa je rast nominalnega BDP ostala visoka in precej podobno kot v predhodnih dveh letih, pri dobrih 10 %. K temu je seveda prispevala splošna rast cen (cene, ki se uporabljajo za izračun BDP so porasle nekoliko bolj kot cene pri potrošnikih), ki je bila z 9 % zgodovinsko najvišja od sprejema evra, saj je 20-letna povprečna sprememba cen pri izračunu BDP znašala 2,5 %. Rast je bila nižja tudi zaradi učinka koledarja, saj so trije delovni dnevi manj kot v letu 2022 prispevali k 0,3 o. t. nižji rasti. Če bi torej v 2023 imeli toliko delovnih dni kot v 2022, bi bil BDP po prvi oceni realno višji za 1,9 %.
Glede na BDP na zaposlenega po nacionalnih računih se je produktivnost dela nominalno povečala skoraj za 9 %, realno pa za slab odstotek.
K letni rasti je pomembno prispevala rast realnega BDP v zadnjem četrtletju 2023, ki je po podatkih, kjer je izločen vpliv sezone in koledarja (omogočajo primerjavo glede na predhodno četrtletje), porasel za 1,1 %, prav toliko kot v 2. četrtletju. Dinamika rasti BDP se je tako ob koncu leta ponovno pospešila po stagnaciji rasti BDP v 3. četrtletju, s čimer Slovenija kot ena izmed redkih držav EU-27 na četrtletni ravni v letu 2023 v nobenem četrtletju ni beležila krčenja aktivnosti.
Potrošniki so se osredotočili na storitve, manj pa na drago blago
Rast potrošnje gospodinjstev je v letu 2023 znašala 1,3 %, kar je bilo manj od 10-letnega povprečja (2,7 %), medtem ko se je v tekočih cenah okrepila za 9 %, kar je bilo sicer za tretjino manj kot v predhodnih dveh letih, ko se je okrepila za 14 % letno. Končna potrošnja države je bila realno višja od predhodnih pričakovanj (+2,4 %), kar je bilo rahlo presenetljivo po padcu v letu 2022 (-0,5 %). K rasti so prispevale tako intervencije države zaradi energetske krize kot tudi stroški, povezani z odpravo škode po avgustovskih poplavah. S tem je bila delno povezana tudi izrazito visoka rast bruto investicij v osnovna sredstva, ki so se okrepile skoraj za desetino (od tega v zgradbe in objekte za četrtino), kar je bilo še enkrat več od 10-letnega povprečja (3,9 %). Investicije v stroje in opremo so na drugi strani upadle za 4 %, in sicer zaradi 8-odstotnega padca investicij v druge stroje in opremo, medtem ko so se investicije v transportno opremo (sem spadajo tako osebna kot tovorna vozila) povečale za 7 %.
Izvoz blaga se je v 2023 realno skrčil za 2,5 % (nominalno za dobre 3 %), kar je bilo tretje krčenje v 20-letnem obdobju, po veliki finančni krizi v letu 2009 (-17 %) in prvem letu izbruha pandemije (-5,5 %). Uvoz blaga je na drugi strani upadel še bolj, in sicer za 6 % (nominalno za 9 %), kar je bilo povezano tudi z visokim krčenjem zalog. Njihovo krčenje je v izdatkovni metodi merjenje BDP vplivalo na nižji BDP v višini 4,4 o. t. Analiza razlike med gibanjem povprečnih izvoznih in uvoznih cen blaga kaže, da je bil ta učinek v letu 2023 prvič po dveh negativnih letih pozitiven, saj so uvozne cene upadle za 2,2 o. t. hitreje od izvoznih. V dveh predhodnih letih so, nasprotno, v vsakem od let uvozne cene blaga narasle skoraj za 4 o. t. hitreje od izvoznih. Izvoz storitev je ostal nespremenjen kot tudi uvoz, vendar je bilo to predvsem posledica realno nižje aktivnosti v storitvah v transportu, medtem ko je bil prispevek turizma na realne trende pri izvozu in uvozu storitev pozitiven. Zadnji dve leti so izvozne cene storitev naraščale nekoliko hitreje od uvoznih (za okoli 0,9 o. t.), kar je v letu 2023 imelo ugoden vpliv na tekoči račun plačilne bilance, ki meri denarne tokove, povezane z blagom, storitvami, delom in dobički. Tekoči račun se je v 2023 povzpel na 2,8 mrd EUR, medtem ko je bil še v letu 2022 zabeležen primanjkljaj (-0,6 mrd EUR). Presežek pri trgovini z blagom je bil zmeren (460 mio EUR) in podoben tistemu v letu 2019, kar lahko pripišemo tudi močni investicijski dejavnosti, ki je povezana tudi z rastjo uvoza določenega blaga. Presežek v storitveni menjavi (3,8 mrd EUR) je bil zgodovinsko najvišji, na kar so imeli vpliv predvsem zelo ugodni trendi v potrošnji tujih turistov v Sloveniji.
Industrija in trgovina na drobno s šibkimi rezultati
Šibek del gospodarstva je predstavljala industrija oziroma predelovalne dejavnosti (zadnje predstavljajo 92 % prve). Industrijska proizvodnja se je po prvi oceni skrčila za več kot 5 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 4 %. Prihodki od prodaje v predelovalnih dejavnostih so se skrčili precej manj (za dober odstotek), kar je bilo predvsem povezano s povprečno rastjo cen proizvodov, ki so porasli za skoraj 5 %. Še precej bolj so sicer porasle cene teh proizvodov v 2022, in sicer za 17 %.
Izvoz blaga se je v 2023 realno skrčil za 2,5 % (nominalno za dobre 3 %), kar je bilo tretje krčenje v 20-letnem obdobju.
Zaradi visoke rasti cen so bili negativni tudi trendi v realni prodaji v trgovini na drobno. V trgovini z živili, pijačami in tobakom se je realna prodaja zmanjšala za 3 %, v trgovini z neživili pa za 5 %. Največji padec je beležila trgovina z motornimi gorivi, kjer so se realni prihodki skrčili skoraj za petino, kar je bilo povezano z drugačnimi relativnimi cenami goriv v regiji in manjšimi potrebami po gorivu v sektorju transporta. Svetla točka znotraj trgovine je bila visoka rast prodaje motornih vozil, kjer se je realna prodaja okrepila skoraj za šestino, k čemur je predvsem prispevala rast uvoza rabljenih vozil.
Gradbeništvo ponovilo izjemno leto 2022
Situacija v gradbeništvu je bila dobra in drugo zaporedno leto blizu petine. K tej rasti je prispevala tako visoka rast v stavbni gradnji kot pri gradbeno-inženirskih projektih. Investicije v zgradbe in objekte so se realno povečale za četrtino. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so se umirile glede na rast v predhodnih dveh letih (okoli 15 % v 2021 in še v 2022), vendar so kljubovale hitri rasti obrestnih mer, ki se je odražala v rastočem Euriborju, saj so porasle za 6 %.
Za gradbeništvom je dobro leto. Investicije v zgradbe in objekte so se realno povečale za četrtino.
Foto: Depositphotos
Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin (7,4 %) je vplivala na relativno nizko realno rast plač (2,2 %) in je bila nižja kot v letu 2022 (8,8 %). Ob koncu leta se je hitro zniževala ter decembra dosegla le še 4,2-odstotno medletno rast. K hitri umiritvi inflacije so pomembno prispevale tako nižje cene energentov (povprečna cena sodčka nafte brent je upadla za 23 %, merjeno v evrih, in sicer na 80 USD) kot tudi regulacija določenih cen (električne energije, zemeljskega plina) in z njimi povezanimi dajatvami. Določeni ukrepi zajezitve cen, povezani z energenti, pa so bili odpravljeni, kot denimo začasno nižji DDV na energente.
Javni dolg v BDP kljub rasti primanjkljaja nespremenjen
Javni dolg se je v enem letu povečal za 2,9 mrd EUR na 44,1 mrd EUR, merjen v BDP pa je ostal nespremenjen, tik pod 70 % BDP. Saldo sektorja država je bil nekoliko višji, pri 3,6 % BDP, kar je bilo več kot v letu 2022 (3 %) in povezano predvsem z ukrepi za zajezitev vplivov energetske krize na gospodarstvo, delno pa tudi z določenimi diskrecijskimi ukrepi.
Javni dolg se je v enem letu povečal za 2,9 mrd EUR na 44,1 mrd EUR, merjen v BDP pa je ostal nespremenjen, tik pod 70 % BDP.
Število prebivalcev se je predvsem zaradi priseljevanja povečalo za 11,5 tisoč, kar je bilo največ po letu 2020 in je odražalo veliko pomanjkanje zaposlenih na trgu dela. Merjeno po registrskih virih se je število delovno aktivnih povečalo za 12 tisoč na 934 tisoč, pri čemer je v javnem sektorju poraslo za 2 tisoč, v zasebnem pa za 10 tisoč. K rasti delovnih mest je predvsem prispeval prirast zaposlenih (+10 tisoč), medtem ko je bil prirast pri samozaposlenih nižji (+2 tisoč). Stopnja anketne brezposelnosti je upadla na 3,8 %, registrirane pa na 5 %. Glede na BDP na zaposlenega po nacionalnih računih se je produktivnost dela nominalno povečala skoraj za 9 %, realno pa za slab odstotek. Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je okrepila skoraj za desetino na 2.220 EUR, podobno tudi neto plača, ki je v povprečju leta 2023 znašala 1.445 EUR. Povprečna rast plač v javnem sektorju (+10,3 %) je nekoliko prehitevala tisto v zasebnem (+9,4 %), pri čemer je prva v povprečju znašala 2.529 EUR, druga pa 2.084 EUR.