Shrani za kasnejše branje.
Nemčija ključna zaviralka gospodarske rasti v območju evra.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS
Gospodarska rast v območju evra naj bi bila po zadnji aktualni osrednji oceni neodvisnih analitikov relativno šibka tudi v 2024. Znašala naj bi le nekoliko več od pol odstotka. Trg dela naj bi ostal močan, izvozno povpraševanje naj bi se okrepilo, učinki na investicije iz Načrta za okrevanje in odpornost pa naj bi pozitivno vplivali na rast investicij. Na drugi strani okrevanje ovira počasno izboljšanje razmer v industriji in visoke obrestne mere, ki zavirajo gospodarsko rast. Velik del šibke gospodarske rasti v območju evra je posledica izrazito anemične rasti v Nemčiji, za katero analitiki pričakujejo le še 0,3-odstotno rast v 2024, kar je precej manj kot pred petnajstimi meseci (1,5 %). Nemško gospodarstvo naj bi tako bilo v 2024 realno podobno veliko kot v 2022. Med ostalimi večjimi državami območja evra so obeti najboljši za Španijo, predvsem zaradi ugodnih učinkov sredstev iz naslova EU skladov. Po projekcijah sodeč bo gospodarska rast v območju evra v prvem polletju šibka (+0,2 %), pospešila pa se bo v drugem polletju (+0,9 %). Najvišja med dvajsetimi državami območja evra naj bi bila v manjših mediteranskih gospodarstvih, kot so Malta (3,7 %), Hrvaška (2,6 %) in Ciper (2,5 %), predvsem zaradi velikega pomena turizma oziroma storitev nasploh v teh gospodarstvih. Po višini rasti naj bi jim sledile Slovenija (2,2 %), Grčija (2,1 %) in Irska (2,0 %).
Povprečna rast cen (metodologija HICP) v območju evra naj bi se v 2024 umirila na 2,4 %, predvsem zaradi manjše rasti cen hrane, alkohola in tobaka ter proizvedenega blaga, medtem ko naj bi se manj umirila rast cen storitev. V Španiji (2,9 %), na Nizozemskem (2,6 %), v Nemčiji in Franciji (obe 2,5 %) naj bi znašala nekoliko več od povprečja, podpovprečna naj bi bila v Italiji (1,8 %).
Po projekcijah sodeč bo gospodarska rast v območju evra v prvem polletju šibka (+0,2 %), pospešila pa se bo v drugem (+0,9 %).
V 2024 naj bi se industrijska proizvodnja v območju evra še nekoliko skrčila, kar naj bi bilo posledica šibkih novih naročil v preteklih mesecih. Padec naj bi bil najbolj izrazit v Nemčiji in na Nizozemskem, medtem ko naj bi Francija beležila nizko rast. Rast nad 2 % naj bi se obetala le Slovaški (2,6 %), Grčiji (2,4 %), Sloveniji (2,2 %) in Portugalski (2,1 %). Upoštevaje okoliščine velikega znižanja cen zemeljskega plina in električne energije v zadnjih dveh mesecih je razumno pričakovati, da se bodo napovedi realne rasti BDP in industrijske proizvodnje sčasoma zvišale, ocene o rasti cen pa morda celo še nekoliko znižale.
Tabela 1: Aktualne napovedi spremembe realnega BDP v največjih evropskih gospodarstvih
|
2023 oc. |
2024 nap. |
2025 nap. |
|
|
Območje evra |
0,5 % |
0,6 % |
1,4 % |
|
Nemčija |
-0,3 % |
0,3 % |
1,3 % |
|
Francija |
0,9 % |
0,7 % |
1,3 % |
|
Italija |
0,7 % |
0,5 % |
1,0 % |
|
Španija |
2,5 % |
1,6 % |
1,9 % |
|
Nizozemska |
0,1 % |
0,7 % |
1,5 % |
Vir: Focus Economics, marec 2024
Tabela 2: Aktualne napovedi spremembe industrijske proizvodnje v največjih evropskih gospodarstvih
|
2023 oc. |
2024 nap. |
2025 nap. |
|
|
Območje evra |
-2,4 % |
-0,4 % |
2,0 % |
|
Nemčija |
-1,6 % |
-1,2 % |
1,4 % |
|
Francija |
0,6 % |
0,8 % |
1,7 % |
|
Italija |
-2,5 % |
0,2 % |
1,6 % |
|
Španija |
-0,7 % |
0,6 % |
1,8 % |
|
Nizozemska |
-7,3 % |
-1,4 % |
2,4 % |