Shrani za kasnejše branje.
Pogoji za delo v turizmu in gostinstvu se izboljšujejo, kadrovska kriza pa je kljub temu še vedno zelo resna. Delodajalcem preglavice povzroča tudi birokracija ob zaposlovanju tujcev.
Mateja Jordan
Direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo pritrjuje, da se je stanje na področju kadrov začelo izboljševati. Tudi del zaposlenih, ki so v času epidemije covida-19 pobegnili iz dejavnosti, se počasi vrača v panogo. Čeprav zbornica v sodelovanju s turističnimi združenji vse sile usmerja v dodatno promocijo dela v turizmu in gostinstvu ter izobraževanje mladih, Pobegajlo meni, da brez zaposlovanja tujcev ne bo šlo. Z njim se strinjajo tudi pri Postojnski jami, v Hotelu Slon in Hit Alpinei, v Jasna Chalet Resortu pa poskušajo pritegniti mlade in tako vsaj delno rešujejo kadrovske zagate. Projekt Mladi talenti Jasne bi lahko kot primer dobre prakse postal dober zgled tudi za druga podjetja.
Kader brez strokovnega znanja in z visokimi finančnimi zahtevami
»Težave s kadri nekako premagujemo, morda zato, ker smo dober delodajalec in imamo dobre plače in ostale pogoje dela,« predvideva predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj in ugotavlja, da marsikdaj tudi to ne odtehta. »Veliko ljudi se vozi na delo iz Postojne v Ljubljano, obratno pa le redki. Le zakaj toliko časa preživijo v avtu, če bi lahko imeli službo pri nas v Postojnski jami,« mu ni čisto jasno.
Načrtovanega pretoka delovne sile med Cerknim, Jezerskim in Postojno pri jami niso uspeli uresničiti tako, kot so si prvotno zamislili. »Ljudi, ki ne razumejo, da ko dela ni, moraš iti tja, kjer delo je, je zelo težko na silo poslati delat v nek drugi kraj. Takšna rešitev bi bila dobrodošla, ker v Cerknem v zimski sezoni pozimi potrebujemo veliko in v poletni malo ljudi. V Postojni pa je ravno obratno. Poskušamo se nekako dogovoriti.«
Tudi pri Postojnski jami iščejo kakovosten kader. Na trgu je kader brez strokovnega znanja in z nenormalnimi finančnimi zahtevami, opaža direktor družbe. »Treba je upoštevati, da v turizmu delamo 365 dni na leto in ljudje želijo biti za to plačani. S tem pa se poruši marsikatero plačno razmerje do intelektualnih poklicev. Z vsem spoštovanjem, a ne razumem, kako je lahko danes natakar plačan že toliko kot učitelj,« se sprašuje Marjan Batagelj. Fluktuacija je pri Postojnski jami zelo majhna, morda tudi zaradi notranje kulture, varnosti delovnih mest in vsega, kar ponujajo zaposlenim, predpostavlja sogovornik.
Poklici v primanjkljaju, po poklicnem barometru v letu 2023, so glavni kuharji, kuharji, kuhinjski pomočniki, natakarji; v ravnovesju so hotelski receptorji; v presežku pa receptorji (razen v hotelu) in referenti v turističnih in potovalnih agencijah.
Pripravila Analitika GZS
Na vrhuncu sezone pri Postojnski jami zaposlujejo tudi med 10 in 15 odstotkov tujcev. »Potrebujemo sobarice, kuharske pomočnike in pomočnike v strežbi, vrtnarje in teh ljudi ni enostavno dobiti. Zato bi z veseljem zaposlovali več tujcev, če bi to dovoljevali postopki,« na ovire v birokraciji namiguje Batagelj ter upa na skrajšanje in poenostavitev postopkov. Osem mesecev za urejanje dokumentacije je enostavno predolgo, je odločen prvi mož družbe, kjer si pri neposrednem stiku z gosti vsekakor želijo ohraniti ljudi, ki govorijo slovensko.
S kompleksnimi aktivnostmi do rešitev
Tudi v družbi Alpinea, kjer s sezonskimi nihanji zaposlujejo do 200 oseb, najbolj primanjkuje kadra s področja gostinstva. Na izzive odgovarjajo z različnimi prijemi, od mehkih prijemov do konkurenčnih plačil ter ugodnih pogojev za delo, ki mnogim zaposlenim postajajo vedno bolj pomembni, pravi direktor Milan Sajovic. Kadre pridobivajo na različne načine, tudi v tujini, veliko naporov pa vlagajo tudi v optimizacijo procesov. Veliko sodelujejo tudi s šolami in mladimi nasploh in ponujajo zelo zanimive kadrovske štipendije. »Rešitev torej ni enoznačna, temveč zahteva izvajanje številnih aktivnosti, ki so med seboj prepletene ter se odvijajo na različnih nivojih in z različnimi partnerji,« poudarja Sajovic.
Postrežba postaja razkošje
Tako kot ostalim turističnim segmentom tudi hotelirjem v kadrovski krizi največ preglavic povzroča zakonodaja. Ta se sicer nekoliko spreminja, a ovir za hiter uvoz tuje delovne sile je še precej. »Obstaja veliko hotelskih poklicev, ki jih lokalno prebivalstvo ne želi opravljati za noben denar. Dvig plač v nebo ni prinesel sadov, zato je edina opcija uvoz delovne sile, kjer pa imamo velike probleme,« pojasnjuje direktor ljubljanskega Hotela Slon Gregor Jamnik. Poleg birokracije in dolgotrajnih postopkov izpostavlja še pomanjkanje kadra na Upravnih enotah. »Zdaj je tukaj še stavka, tako da se stanje nikakor ne izboljšuje; lahko celo rečem, da se slabša,« je kritičen.
Število delovno aktivnih prebivalcev se je v gostinskih in nastanitvenih dejavnostih v 2023 povečalo za 3 % oz. za 356 oseb v primerjavi s predhodnim letom, v dejavnosti strežbe jedi in pijač za 1,1 % oz. za 288 oseb, v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti pa za 13,4 % oz. za 255 oseb.
Pripravila Analitika GZS
Digitalizacija sicer tudi v hotelirstvu že leta igra veliko vlogo pri procesu odločanja in nakupa. Ko gost stopi v hotel, pa je digitalizacija aktualna le v nekaterih segmentih, na primer komunikaciji preko hotelske aplikacije, kjer so gostom na voljo 24 ur na dan.
Umetna inteligenca pa bo v prihodnosti še bolj segmentirala nivoje turistične storitve, je prepričan Jamnik. »V hotelih s tremi zvezdicami že sedaj ponekod nimamo več receptorjev in natakarjev, osebja je vedno manj. To se dogaja v budget in mid scale hotelirstvu, medtem ko luksuz tukaj ne popušča,« opominja direktor Slona. »Danes je razkošje, da si postrežen, da dobiš kavo z nasmehom in prijaznostjo. To se bo nadaljevalo,« je prepričan hotelir.
V ne tako daljni prihodnosti bodo po njegovih predvidevanjih tudi samopostrežne aparate zamenjali roboti. »Nekdo te bo postregel, ampak to ne bo človek. Lahko bo to postrežba v sobi, lahko v restavraciji, kavarni, lahko je to mini bar robot, ki je že na trgu,« navaja Jamnik. Realnost so tudi že roboti čistilci, ki ne čistijo samo ravnih površin, ampak hodijo po stopnicah, odpirajo vrata in čistijo WC-je. »Robotizacija bo lahko precej spremenila hotelirstvo, a človek bo vedno večji luksuz.«
Mladi talenti Jasne
Tudi v Jasna Chalet Resortu v Kranjski Gori niso najbolj optimistični glede kadrovanja v prihodnosti, zato so ubrali pot, ki jim zagotavlja vsaj delno obvladovanje pomanjkanja delovne sile. S projektom Mladi talenti Jasne so prepričali tudi komisijo projekta Zlate niti in prejeli naziv Zlata praksa 2022.
Že v prvi poletni sezoni leta 2019 so ugotovili, da vključevanje mladih v delovni proces gostinstva na tradicionalen način ne deluje. »Mladi sodelavci so bili nepripravljeni na kritiko, da nečesa ne počnejo dobro,« se spominja lastnik resorta Dominik S. Černjak. Ob premalo vztrajnosti se je njihova prva delovna izkušnja večinoma zaključila že po prvem ali drugem dnevu in tako so spoznali, da mladi potrebujejo več kot le praktično uvajanje. »Potreben je uvodni razgovor, kaj se dela, kako se dela, zakaj se tako dela, kje so lahko izzivi ter kako odreagirati in zakaj je to zanje dobro,« je ugotovil Černjak, ki se je povezal tudi s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radovljici, kjer so pridobili osnovne strokovne podlage za delo z mladimi.
Za delo z mladimi so v Jasna Chalet Resortu pridobili kompetence certificiranih mentorjev, pove lastnik Dominik S. Černjak.
Foto: Marko Delbello Ocepek
Ob delu z mladimi se je nato porodila ideja o projektu Mladi talenti Jasne. »Naš cilj je oblikovati atraktivno delovno okolje, v katerem mladim med 15. in 18. letom omogočimo samostojno pridobivanje prvih delovnih izkušenj v turizmu in gostinstvu, in s tem tudi razvoj t.i. mehkih kompetenc na odgovoren, a tudi zabaven način,« pojasnjuje Černjak.
Sodelujejo pretežno z mladimi iz lokalnega okolja, v vsakoletnem pozivu za počitniško delo z najlepšim razgledom pa dajejo priložnost tudi ostalim. Ob šolski ali študijski praksi se mladi učijo, delodajalec pa pridobiva kakovosten kader za sezonske špice ali dolgoročno sodelovanje. Najboljšemu med praktikanti vsako leto ponudijo redno zaposlitev. Praksa je še privlačnejša zaradi plačila za opravljeno delo, zanimivih vsebin in zaključnega izleta.
Zanimanje za program v okviru projekta iz leta v leto narašča, kar dokazuje, da so na pravi poti. Letos je razpisanih 26 mest, prijav pa je veliko več, pravi sogovornik in pojasni, kaj mlade najbolj privlači. »Mi poskrbimo za namestitev in prehrano, zato so lahko samostojni, v družbi sovrstnikov, kjer pod mentorji razvijajo svoje sposobnosti in prevzemajo odgovornosti ter se imajo ob tem lepo.« Černjak ne pozabi niti na izjemno lepo lokacijo Jasne in lasten denar, ki ga mladi še kako cenijo.
V Jasna Chalet Resort so si zastavili cilj oblikovati atraktivno delovno okolje za mlade, kar jim je uspelo. Zanimanje za program Mladi talenti Jasne je večje od prostih mest.
Foto:Rene Knapič
Potencial za več zanimanja mladih za delo v turizmu in gostinstvu
Podjetnik generacijo današnjih mladih sicer prepoznava kot izobraženo, ustvarjalno in samozavestno, hkrati pa opaža, da mnogi ne znajo odkriti svojih največjih talentov. Njihova energija, znanje in kompetence pridejo do izraza šele s pravim pristopom in ob iskreni podpori mentorjev. »In to je bil eden od ključnih razlogov za našo odločitev, da pridobimo kompetence certificiranih mentorjev za delo z mladimi na področju turizma,« odločitev utemeljuje lastnik resorta.
Decembra 2023 je bilo v dejavnosti strežbe jedi in pijač 26.335 delovno aktivnih oseb, v gostinskih in nastanitvenih dejavnostih delovno aktivnih 12.105 oseb, v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 2.175 oseb.
Pripravila Analitika GZS
Delo v turizmu je po njegovem eden najprimernejših načinov izstopa iz viritualnega sveta in priprave na samostojno življenje. »V turizmu delaš in komuniciraš z ljudmi v živo in ob tem se sproščajo različne interakcije in situacije, s katerimi pridobivaš socialne veščine brez »helikopterskih staršev«. Najlepša nagrada je videti mlade, ki žarijo, ko odkrivajo, česa vse so sposobni, in kako znajo prevzemati odgovornosti,« dodaja in prav v komuniciranju teh vsebin vidi potencial za rast zanimanja mladih za delo v turizmu in gostinstvu.
Letos načrtujejo dva programa – za mlade med 15. in 18. letom ter mlade nad 18. letom, ki bodo imeli možnost, da pridejo »v tandemu«. Na željo mladih bodo program dela razširili še na recepcijo. Za naslednje leto pa načrtujejo prvo mednarodno sodelovanje s sosednjima Avstrijsko Koroško in Italijo.
Skupaj s Turistično gostinsko zbornico in Turistično zvezo Slovenije iščejo tudi možnosti nadgradnje projekta z željo, da bi ga posvojilo čim več podjetij iz turistične branže. »Z mladimi talenti, ki se vrnejo drugo ali tretje leto, že lahko dobimo delno povrnjeno investicijo ukvarjanja z njimi v prvem letu, saj nam pomagajo reševati sezonske, predvsem poletne špice. Takrat vsak par rok, ki že nekaj zna, zelo prav pride,« je hvaležen lastnik podjetja, ki na dveh lokacijah Jasna resorta in restavracije Oštarija na smučišču v Kranjski Gori redno zaposluje 34 ljudi.