Shrani za kasnejše branje.
Izsledki ankete GZS kažejo, da bi nov način obračunavanja omrežnine prinesel dodatno stroškovno obremenitev podjetjem in posledično slabšanje njihove konkurenčnosti. GZS opozarja na nujnost upoštevanja specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta pri pripravi reforme.
Andreja Čerče, GZS – Služba za okolje, podnebje in energijo
Snovalci nove omrežninske reforme so pri uvedbi prenove obračuna omrežnine upoštevali napovedi o pospešeni elektrifikaciji industrije, sistemov ogrevanja in prometa ter možnostih sistemov naprednega merjenja.
Agencija za energijo (AE) je kot predlagatelj in avtor novega Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Akt) večkrat poudarila, da Slovenija v prihodnje potrebuje okrepitev elektroenergetskega omrežja, čemur naj bi v naslednjih desetih letih namenili blizu 4 milijarde evrov, poglaviten delež teh naložb pa bo predstavljala omrežnina. Nov način obračunavanja omrežnine vključuje sezonsko in dnevno diferenciacijo tarif, razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč, če govorimo o delu gospodinjskih odjemalcev, kar pa ne velja za poslovne odjemalce.
Pri omrežnini gre za regulirano dajatev za uporabo elektroenergetskega omrežja, ki jo plačujejo vsi porabniki elektrike. Strošek omrežnine na računu je odvisen od priključne moči in porabljene električne energije. Iz omrežnine upravljalci elektrodistribucijskega omrežja pridobivajo sredstva za svoje delovanje in vzdrževanje infrastrukture. Del omrežnine je namenjen delovanju prenosnega omrežja, torej visokonapetostnih daljnovodov, del pa delovanju distribucijskega omrežja, na katerega so priključeni končni porabniki. Del omrežnine plačamo za preneseno elektriko, del pa za priključno moč. Tako lahko iz omrežja kadarkoli dobimo določeno količino električne moči.
Uveljavitev novega sistema bo, če ne pride do spremembe, pomenila veliko dodatno obremenitev za podjetja.
Vpliv reforme na poslovne odjemalce
Reforma je namenjena predvsem razbremenjevanju omrežja v času največje obremenitve, hkrati pa predstavlja pomemben element zelenega prehoda. Porabniki igrajo bistveno vlogo pri doseganju potrebne prožnosti, da se elektroenergetski sistem prilagodi spremenljivi in porazdeljeni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Snovalci reforme so na 11. Vrhu energetike in regulative izpostavili, da bo nov sistem boljši od obstoječega, transparenten in nediskriminatoren, uporabniki pa »bodo plačevali toliko omrežnine, kolikor obremenjujejo omrežje in ne na podlagi administrativno določene obračunske moči, kot velja zdaj, ko nekateri plačujejo preveč, drugi pa premalo. Predvsem to velja za industrijo, ki bo po novem plačevala več«.
Strošek omrežnine naj bi se po novem sistemu obračunavanja poslovnim odjemalcem povečal za cca 9 do 15 %. Na GZS smo preverili, kaj bi se z uvedbo nove metodologije, ki se začne izvajati s 1. 7. 2024, spremenilo za podjetja. Pri izvedbi primerjalnih izračunov smo izhajali iz enotne osnove, t. j. uporabe Primerjalnika, ki ga je pripravila AE in je dostopen na njeni spletni strani, ter podatkov – 15-minutnih vrednosti za obdobje preteklega leta, do katerih je mogoče dostopati preko portala Moj elektro. Anketo smo izvedli na vzorcu 60 podjetij, ki so se odzvala na pobudo in pokrivajo različne uporabniške skupine. To nam je omogočilo, da smo lahko izvedli oceno za uporabniške skupine (US) od 1 do 4.
Foto: Depositphotos
Izsledki analize
Analiza anketnih rezultatov kaže, da bo uveljavitev novega sistema obračuna omrežnine, če ta ostane v taki obliki kot velja sedaj (oziroma če bodo tarifne postavke za posamezne US in časovne bloke ostale takšne, kot so že določene), predvsem za podjetja, priključena na srednjo napetost (SN US 2 in 3), še posebej pa za podjetja, ki so elektro intenzivna in odjemajo velike količine električne energije iz prenosnega sistema (US 4, nivo priključitve visoka napetost (VN) 110- 400 kV), pomenila veliko dodatno obremenitev z vidika stroškov in posledično slabšanje njihove konkurenčnosti.
Podjetja bodo morala z uporabo naprednih merilnih naprav in v sodelovanju s specializiranimi podjetji za analize porabe električne energije v poslovnih procesih v povezavi z novim sistemom obračunavanja omrežnine in premikanjem konic in odjema v stroškovno ugodnejše časovne bloke, optimizirati poslovne oziroma proizvodne procese z vidika obremenitve omrežja in odjema. To bo predstavljalo dodatne stroške, ki jih bo potrebno prišteti strošku električne energije, kar bo skupaj vplivalo na ceno proizvoda. Ob tem pa je potrebno še posebej poudariti, da večina podjetij možnosti prilagoditve nima. Prvi časovni blok, ki je stroškovno najbolj obremenjen, traja v razponu 11 ur tekom dneva. Zaradi kontinuitete proizvodnega procesa je nemogoče prenašati posamezne porabnike v časovne bloke z nižjo stroškovno obremenitvijo.
Na GZS smo še posebno pozornost namenili analizi podatkov, ki so jih posredovala elektro intenzivna podjetja in so priključena na VN 110-400 kV, direktno na prenosni sistem (US 4,5). Pri vseh obravnavanih primerih smo ugotovili zmanjšanje omrežnine za moč do 60 % (zgornja vrednost), pri strošku omrežnine za preneseno delovno energijo pa izjemno visok odstotek dviga, 100-500 % povečanje. V skupnem strošku omrežnine to pomeni povečanje za faktor od 2 do 4 (100-300 %). Na povišanje stroška omrežnine v US 2, 3 in 4 na letnem nivoju vpliva predvsem nesorazmerno povišanje tarifnih postavk za preneseno delovno energijo, kar predstavlja veliko dodatno finančno breme. Gre za povišanje tudi za faktor 10 (US 3). To so sicer preliminarni podatki, ki jih še dodatno preverjamo. Z njimi smo seznanili tudi pristojno ministrstvo.
Na GZS smo se posvetili tudi sami vsebini Akta, ki določa način in pogoje novega obračunavanja omrežnine.
Akt med drugim določa, da elektrooperater odjemalcem določi dogovorjeno obračunsko moč. Ta je praviloma manjša od priključne moči. V primeru, da odjemalec s svojim obratovanjem prekorači dogovorjeno obračunsko moč, bo za presežno moč plačal »t. i. penale«, torej skladno s tarifo, ki je določena za časovni blok, v katerem je prekoračitev nastala, pomnoženo s faktorjem utežitve, čeprav je bil odjem v okviru določene priključne moči. Predlagatelj v obrazložitvi navaja, da na tak način stimulira odjemalce, da preselijo » porabo« v drugi časovni blok, kjer je stroškovna obremenitev nižja in s tem pripomorejo k razbremenitvi omrežja v času njegove največje obremenitve.
Stališča in priporočila GZS
Na GZS ne nasprotujemo spodbujanju optimalne uporabe omrežja z določitvijo dogovorjene obračunske moči, ki odraža navade in potrebe odjemalca, niti zaračunavanju presežne moči. Menimo, da se presežna moč lahko obračuna edino in samo po tarifi, ki velja za tisti časovni blok, v katerem je prekoračitev nastala, brez faktorja utežitve. Uporabnik sistema namreč s prekoračitvijo obračunske moči električno energijo še vedno odjema v okviru pridobljene pravice uporabe omrežja do višine priključne moči.
Pogoji, pod katerimi lahko sicer v izrednih primerih pride do posega v že pridobljene pravice, morajo biti predhodno določeni v zakonodaji. V tem primeru pa predlagatelj s podzakonskim aktom poseže v pridobljeno pravico. Prav tako mora poseg v obstoječe pravice upoštevati temeljna načela, kot so javni interes, zakonitost, nujnost, pravična odškodnina, transparentnost oziroma preglednost.
V okviru III. Poglavja Akta ugotavljamo, da z njim sprejeta metodologija ne sledi navedenim načelom, ki jih je tudi predlagatelj zagovarjal ob sprejetju akta.
Zato menimo, da bi bilo potrebno poiskati ustreznejše rešitve in jih implementirati v že veljavni Akt; na primer: opustitev namere poseganja v pridobljeno pravico glede dopustne višine obremenitve omrežja, ki je določena s soglasjem in zaračunavanje presežne moči s faktorjem utežitve. Predlagamo, da se breme aktivnega odjema sorazmerno porazdeli tako med odjemalce kot elektrooperaterje, ki bi morali vsaj dvakrat letno določiti obračunsko moč. Tako bi posledično spodbujali optimalno obremenitev omrežja tako z vidika moči kot z vidika odjema skozi celotno koledarsko leto in hkrati zmanjšali stroške širitve in krepitve elektrodistribucijskega omrežja ter porabe električne energije. Predlagamo tudi skrajšanje trajanja časovnih blokov, s čimer bi omogočili bolj dinamično in stroškovno sprejemljivejše prilagajanje odjema, znižanje tarifnih postavk za preneseno električno energijo, predvsem v US 2,3 in 4, in tarifnih postavk za moč v nižjih US. Omogočiti bi morali prehodno obdobje in ugodnosti, ki iz tega izhajajo vsem odjemalcem, tudi poslovnim, ter pravočasno izobraziti oz. opolnomočiti odjemalce vseh US, da se seznanijo z načinom obračunavanja omrežnine. Ta bi morala biti zasnovana veliko preprosteje, da bi bila razumljiva povprečnemu odjemalcu, pregledna in enostavna, predvsem pa tako, da bi omogočala tudi preverjanje zaračunanega stroška omrežnine in drugih dajatev.
Slovenija mora razviti lasten model obračunavanja omrežnine
Menimo, da je učinkovitost in sprejemljivost reforme obračunavanja omrežnine v Sloveniji, ki je zasnovana na španskem modelu, zaradi neupoštevanja specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta, vprašljiva. Ta reforma, čeprav morda dobronamerna, ne upošteva temeljnih razlik med slovenskim in španskim trgom.
Zato je nujno potrebna revizija in prilagoditev reforme. Slovenija mora razviti lasten, prilagojen model obračunavanja omrežnine z upoštevanjem specifičnih potreb slovenskega gospodarstva in demografske strukture. To zahteva temeljite ekonomske analize in ocene makroekonomskih vplivov reforme. Ključnega pomena je, da se v reformi upošteva potreba po spodbujanju investicij v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, saj to ne samo da zmanjšuje operativne stroške, ampak tudi prispeva k trajnostnemu razvoju. Elektro intenzivna industrija v Sloveniji je že in še bo namenila ogromna sredstva za energetsko učinkovitost in trajnostni razvoj.
Pri pripravi reforme je nujen dialog med vladnimi organi, gospodarskimi subjekti in civilno družbo, da bi tako k skupnemu cilju prispevali vsi deležniki. Breme doseganja ciljev zelenega prehoda, katerega bistveni del je omrežninska reforma, namreč ne bi smeli naložiti le na ramena gospodarstva.