Shrani za kasnejše branje.
V ospredju dogodka so bili trajnostno poročanje in dobre trajnostne prakse podjetij.
Mag. Anita Jakuš, GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Trajnost je bila osrednja tema dogodka »Kako postati odlično živilsko podjetje«, s podnaslovom »Dobre prakse in izzivi trajnostnega razvoja živilskih podjetij«, ki sta ga pripravila GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in časnik Finance v okviru skupnega projekta Odlično živilsko podjetje.
Večja živilska podjetja so že danes zavezana k trajnostnemu poročanju, njihove poslovne strategije pa sledijo zahtevam trajnostnega poslovanja. Nova zakonodaja bo nabor podjetij, ki bodo zavezana poročati o trajnosti, še razširila, kar bo zaobjelo celotno prehransko verigo. Trajnost postaja tudi pomemben del finančnega poslovanja podjetij, kjer bodo viri financiranja omogočeni le trajnostnim naložbam in trajnostnemu poslovanju.
Slovenija med boljšimi
Doc. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je poudarila, da bodo za uspešen prehod v trajnostno, ogljično nevtralno gospodarstvo, ki ga bodo odlikovali krožni in regenerativni poslovni modeli, potrebne temeljite spremembe na ravni vseh bistvenih deležnikov, države, porabnikov in podjetij. Slovenija je med analiziranimi državami študije EBRD med boljšimi, saj je skoraj 29 % podjetij poročalo, da so imeli strateške cilje s področja podnebnih sprememb, kar je precej več od povprečja 37 analiziranih držav (16 %).
EBRD je natančno analizirala značilnosti trajnostnega upravljanja podjetij v 37 državah (nekdanje tranzicijske in še nekaj drugih). Izpostavili so, da je tako pripravljenost kot tudi zmožnost uvajanja zelenih, okolju prijaznih praks odvisna najprej od sektorja. Med panogami v celotnem vzorcu je industrija hrane in pijač ambicioznejša od povprečja (18,9 % podjetij ima strateške cilje, ki naslavljajo okoljske cilje), v Sloveniji pa ena tretjina sicer majhnega analiziranega vzorca iz te panoge (15 podjetij, z izjemo treh vsa velika ali srednje velika). Zanimivo je, da je dobra polovica vseh podjetij spremljala porabo elektrike, v Sloveniji 81% podjetij.
Od januarja v veljavi novosti
Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi evropske zakonodaje na področju trajnostnosti. S 1. januarjem so začele veljati nekatere novosti, ki jih prinaša direktiva 2022/2464/EU o poročanju podjetij o trajnostnosti. Poročilo nadgrajuje že uveljavljeno izjavo o nefinančnem poslovanju, ob tem je v direktivi in predlogu ZGD-1M določeno, da obveznost velja najprej za tiste družbe, ki so bile že zdaj zavezane poročati o nekaterih vidikih trajnostnosti. Poročilo mora biti skladno z enotnimi standardi in revizorsko pregledano..
Spoznali smo tudi bančni vidik pomena trajnostnosti, predvsem z vidika okolja, na primeru NLB in dobre prakse nekaterih uglednih slovenskih živilskih podjetij.
