Shrani za kasnejše branje.
Letošnji sejem MEGRA je utrdil sloves praznika graditeljstva. Ob izzivih, kot sta zeleni prehod in sanacija posledic lanskih ujm, je v ospredje postavil tudi bodoče kadre v gradbeništvu. Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva je mladim omogočil vpogled v vse spektre te dejavnosti ter v možnosti izobraževanja in zaposlitve.
Mag. Gregor Ficko, GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Med 17. in 19. aprilom je v Gornji Radgoni potekal 33. mednarodni sejem graditeljstva MEGRA 2024, ki ga je programsko in vsebinsko ob glavnem organizatorju Pomurskem sejmu soorganizirala GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Na otvoritvi sejma, ki ga je svečano odprl minister za kohezijo dr. Aleksander Jevšek, sva z direktorico GZS Vesno Nahtigal opozorila na številna odprta vprašanja, na katera gradbeništvo kot ena najbolj propulzivnih gospodarskih panog, opozarja pristojne državne institucije že vrsto let.
Zaradi pasivnosti države že poldrugo desetletje ostajajo nerešena številna pomembna vprašanja.
Še posebej je bila izražena bojazen zaradi nekaterih indicev ohlajanja, ki so v gradbeništvu vidni v začetku letošnjega leta: manj je javnih razpisov za gradnjo prometne infrastrukture, upočasnjujejo se aktivnosti pri izgradnji 3. razvojne osi, tudi optimistične napovedi o gradnji preko 30.000 stanovanj do konca leta 2026 so v zadnjem času bolj ali manj utihnile. Zaradi nekaterih odprtih vprašanj, vezanih na odpravo posledic po lanskoletnih poplavah ter posamezne dejavnosti v javnem sektorju in njihovo plačno politiko, je vprašanje, kakšno bo sploh črpanje proračuna za letošnje in prihodnje leto na investicijskih transferjih. Tudi številna druga vprašanja, povezana s kadri, socialnim dialogom, paritetnim skladom, digitalizacijo panoge, predvsem pa samim statusom gradbeništva, ki so na dnevnem redu že poldrugo desetletje in so žal zaradi pasivnosti države še vedno nerešena, so za samo gradbeništvo zelo pomembna, zato jih je potrebno proaktivno reševati v vzajemnem odnosu z državo.
Na sejmu Megra 2024 so podelili priznanja Znak kakovosti graditeljstva.
Foto: Gregor Ficko
Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva
Glavni poudarek je bil tudi letos na mladih, ki bodo nosilci panoge v prihodnosti. Že tretje leto zapored sta ZGIGM in Pomurska gospodarska zbornica organizirali Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva. Letos so ga množično obiskali tako osnovnošolci kot dijaki in študenti. Poslušali so izvrstna predavanja številnih strokovnjakov, ki več desetletij z velikim pečatom delujejo v gradbeništvu, kot so Viktor Markelj (PONTING), Matjaž Šajn (CGS LABS), Marko Žitnik (2TDK) in drugi ugledni gostje. Odlično organiziran in obiskan je bil tudi kviz LEPO JE BITI GRADBENIK, ki ga je vodil znani slovenski raper 6pack Čukur.
Glavni cilj slovenskega graditeljstva in gospodarstva mora biti v obvladovanju slovenskega gradbenega trga z lastnim znanjem in izvajalci.
Gradbeništvo se že nekaj let sooča s pomanjkanjem najrazličnejših poklicnih profilov. Kriza zaradi pomanjkanja klasičnih gradbenih poklicev se poglablja na vseh izobraževalnih nivojih, od zidarjev, tesarjev, železokrivcev do gradbenih tehnikov in inženirjev. Že podatek, da bo v naslednjih desetih letih pogoje za upokojitev izpolnilo okrog 2500 licenciranih gradbenih inženirjev, na obeh slovenskih gradbenih fakultetah pa letno diplomira med 50 in 60 študentov, je dovolj zgovoren, še bolj pa zaskrbljujoč. Zato je organizacija izobraževalnega in kariernega dneva slovenskega gradbeništva zelo pomembna. Na njem so se mladim, ki so ta trenutek pred odločitvijo o svoji poklicni poti, predstavile vse izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, torej od srednjih do višjih, visokih šol in fakultet.
Obenem smo mlade v Ulici gradbenih obrti seznanili z največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, s poklici v gradbeništvu ter možnostmi zaposlitve, od gradbenega tehnika do licenciranega inženirja, ter vseh gradbenih poklicev, od zidarja, kamnoseka, tesarja, železokrivca do keramičarja.
Pedstavitev najsodobnejših digitalnih tehnologij, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so za mlado generacijo vedno bolj privlačne, je ravno tako izpolnila pričakovanja.
Mednarodni dogodki v organizaciji ZGIGM
ZGIGM je na sejmu v okviru evropskih projektov CAPABLE, DIG-IN-KPI, RENOINVEST in SEE THE SKILLS, ki jih izvajamo na zbornici, organizirala številne mednarodne dogodke, ki so se jih udeležili naši projektni partnerji iz Severne Makedonije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Vodila jih je koordinatorka EU projektov na ZGIGM mag. Valentina Kuzma.
V okviru problematike zelenega prehoda pod naslovom »Kako do skoraj nič energijskih stavb iz trajnostnih materialov« sta bila organizirana dva odlična strokovna dogodka: v okviru projekta CAPABLE strokovni dogodek »Krepitev zmogljivosti javnih organov za soočanje z izzivi javnih stavb« in v okviru projekta SEE THE SKILLS strokovni dogodek »Trajnostne energijske spretnosti v gradbeništvu: vidne, uporabne, potrjene«. V okviru projekta RENOINVEST smo organizirali strokovni dogodek »Trajnostna prenova stavb s poudarkom na sistemu vse na enem mestu«, v okviru projekta DIG-IN-KPI pa zaključno konferenco z naslovom »Digitalna preobrazba prodira v gradbena podjetja« ter predstavitev projektov digitalne transformacije javnega sektorja na področju graditve in aktivnosti digitalne transformacije sektorja DIG-IN-KPI.
Okrog 2500 licenciranih gradbenih inženirjev bo v naslednjih desetih letih izpolnilo pogoje za upokojitev, na obeh slovenskih gradbenih fakultetah pa letno diplomira med 50 in 60 študentov.
Praznik, a tudi ogledalo slovenskega gradbeništva
Letošnja MEGRA 2024, ki jo je v treh dneh obiskalo več tisoč obiskovalcev, je potekala v znamenju zelenega prehoda in sanacije posledic lanskoletnih naravnih ujm.
V strokovnem smislu sejem prav gotovo predstavlja praznik graditeljstva, hkrati pa je tudi prikaz realnega stanja v slovenskem gradbeništvu, ki potrebuje dolgoročno strategijo financiranja javne infrastrukture in izobraževanja za graditeljske poklice. Le tako bomo lahko obdržali in razvijali podjetja, ki so na osnovi slovenskega znanja usposobljena za izvedbo najzahtevnejših gradbenih projektov.
Glavni cilj slovenskega graditeljstva in gospodarstva pa mora biti v obvladovanju slovenskega gradbenega trga z lastnim znanjem in izvajalci. Slovenska gradbena podjetja in industrija gradbenih materialov so prav gotovo cenejši kot vsako tuje podjetje, saj vračajo večino svojega zaslužka v slovenski proračun.
