Shrani za kasnejše branje.
Na GZS smo prepričani, da mora biti omrežninska reforma zasnovana na način, da omogoča in zagotavlja optimizacijo distribucijskega sistema. MOPE in Agencija za energijo imata različna stališča glede konkretnih predlogov GZS. Upamo, da jih bosta uskladila in v prehodnem obdobju dveh let, ki ga je predlagalo ministrstvo, tudi vsebinsko prilagodila reformo v dobrobit vseh odjemalcev.
Andreja Čerče, GZS – Služba za okolje, podnebje in energijo
Z začetkom julija 2024 naj bi stopil v veljavo nov Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Akt), ki bo med ostalim prinesel tudi drugačno prerazporeditev stroškov med odjemnimi skupinami. Tej problematiki smo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v začetku leta 2024 namenili veliko pozornosti s ciljem, da ugotovimo dejanski vpliv reforme na strošek iz naslova omrežnine in posledično na konkurenčnost podjetij, katerih glavni vir energije za izvajanje proizvodnih procesov je električna energija. Analiza izvedene ankete, v kateri je sodelovalo 60 podjetij, članov zbornice, je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem v uporabniških skupinah 2 (US 2), 3 (US 3) – srednja napetost in 4 (US 4) – visoka napetost, povečal za 2- do 4-krat. To na konkretnem primeru srednje velike livarne pomeni, da se bo skupni strošek omrežnine s 170.000 EUR na letni ravni povečal na 760.000 EUR. Do zelo primerljivih rezultatov so prišla nekatera elektro podjetja oz. dobavitelji električne energije, ki so izračune na željo svojih odjemalcev pripravili za njih, pa tudi elektro inštitut po naročilu določenih podjetij.
Pasti nove metodologije
Po izračunih Agencije za energijo naj bi poslovni odjemalci ob nespremenjeni rabi električne energije iz omrežja na letni ravni plačali od 9 do 15 % več omrežnine kot v letu 2023. Agencija pri uporabi tega podatka izpostavlja delež omrežnine v skupnem strošku električne energije, ki pa po mnenju GZS ni referenčni podatek. Pri interpretaciji odstotka zvišanja stroška so namreč pomembna realna izhodišča, kar v konkretnem primeru pomeni povišanje v delu, ki ga predstavlja omrežnina in je rezultat povišanja tarifnih postavk glede na uporabniške skupine in posamezne časovne bloke. To pomeni, da se povišanje stroška omrežnine ne more rezultirati v povečanem strošku iz naslova cene in količine prevzete električne energije, ki pa je pri elektro intenzivnih podjetjih zelo velika.
Akt je bil sprejet 25. novembra 2022, v času, ko so prevladali geopolitični vplivi zaradi izbruha vojne v Ukrajini. Prekinitev gospodarskih odnosov z Rusko federacijo je povzročila energetsko krizo tako pri dobavi in ceni zemeljskega plina kot ceni električne energije. Akt v času javne obravnave ni ponujal pripravljenih analiz vpliva nove metodologije na povišanje stroškov poslovnih odjemalcev. Na GZS predvidevamo, da so bili v nekem delu izdelani izračuni za gospodinjske odjemalce, ki so jih tudi mediji kasneje najbolj izpostavljali. Dejstvo pa je, da bi omrežninska reforma morala ponuditi analize, ki bi upoštevale specifike slovenske industrije ter njeno demografsko strukturo in bi bile podlaga za širšo in učinkovito javno obravnavo. Akt je sam po sebi zelo kompleksen dokument in po naši oceni ni razumljiv povprečnemu uporabniku elektrodistribucijskega in širše elektroenergetskega sistema, zato je bila javna obravnava že v izhodišču zelo otežena.
Na MOPE so prisluhnili pobudi GZS in Agenciji za energijo predlagali zamik uvedbe novega sistema omrežnine za dve leti. Agencija predloga ni upoštevala.
Čeprav akt, ki opredeljuje metodologijo za obračun omrežnine, velja poldrugo leto, so lahko poslovni in ostali odjemalci primerjavo stroška omrežnine pripravili od konca leta 2023 oziroma z začetkom leta 2024, ko je Agencija za energijo dokončno usposobila aplikativni primerjalnik in ga objavila na svoji spletni strani. Akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektro operaterjev je bil objavljen 24. novembra 2023 v Uradnem listu RS, št. 118/2023. Šele z objavo novih tarifnih postavk je bila podana osnova za izračun.
Višji stroški omrežnine bodo prizadeli predvsem tiste, ki ne pozvročajo preobremenjenosti omrežja.
Narava procesov pri večini podjetij, ki se uvrščajo v zgoraj omenjene uporabniške skupine, ne omogoča prekinitev proizvodnje brez velikih stroškov ponovnega zagona. Podjetja se lahko prilagodijo uporabi omrežja z vidika doseganja obračunske moči z avtomatizacijo upravljanja odjema in izravnavanja konic na način, da identificirajo naprave, ki občutno prispevajo k povečanju obračunske moči, ocenijo, kako primerne so za avtomatsko zmanjševanje moči in jih vključijo v sistem izmenjave prožnosti. Pri večini pa to ni možno, ko gre za količino prevzete delovne energije, ki jo potrebujejo za nemoteno poslovanje. Glede na trajanje posameznih časovnih blokov (časovni blok 1 velja v dnevnem intervalu 11 ur, z vmesnima dvema urama 2. časovnega bloka na sredini ter na koncu dneva), je tekom dneva praktično nemogoče prilagajati porabo. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da se tarifne postavke za preneseno delovno energijo v omenjenih uporabniških skupinah (US 2, 3 in 4) v 2. časovnem bloku, ki v poletni sezoni (8 mesecev v letu) postane časovni blok 1, znižajo samo za cca. 2 %. Navedeno znižanje v 2. časovnem bloku, glede na skokovito povišanje tarifnih postavk v 1. časovnem bloku zimske sezone, ne pripomore k občutnemu zmanjšanju stroška omrežnine na letnem nivoju. Industrija je povečini priklopljena neposredno na srednje napetostno omrežje, elektro intenzivna industrija pa na visoko napetostno omrežje. Srednje in visoko napetostno omrežje je večinoma precej robustno in zmogljivo, potrebe po optimizaciji so manjše kot na nizkonapetostnem omrežju. Z višjimi stroški omrežnine se bodo morali torej spopasti predvsem tisti, ki ne povzročajo preobremenjenosti omrežja.
Omrežninska reforma naj dejansko zagotavlja optimizacijo distribucijskega sistema
Na GZS smo prepričani, da mora biti omrežninska reforma zasnovana na način, da prilagoditev časovnim blokom tudi dejansko omogoča in zagotavlja optimizacijo distribucijskega sistema. Zato smo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) predlagali nekaj sprememb, ki bi po našem mnenju pripomogle k lažji prilagoditvi za podjetja, in postopni, predvsem pa bolj sprejemljivi finančni obremenitvi gospodarskih subjektov.
GZS je MOPE seznanila z rezultati ankete, ki jo je izvedla med gospodarskimi subjekti in predlogi za spremembo metodologije. Ob tem smo opozorili, da so se podjetja v zadnjih dveh letih soočala z visoko rastjo cen elektrike pa tudi drugih energentov in da so v večini že izkoristila možnosti optimizacije glede porabe. Dodatni stroški iz naslova omrežnine bi še dodatno obremenili njihovo poslovanje.
Bodo odločevalci poenotili svoja stališča?
MOPE je pobudi GZS prisluhnilo in Agenciji za energijo predlagalo zamik uvedbe novega sistema omrežnine za dve leti. Med ostalimi razlogi je MOPE navedlo tudi opozorila dobaviteljev električne energije, da bi bilo potrebno vsaj trimesečno testiranje vseh možnih obračunov, česar pa do predvidenega datuma ne bodo mogli izvesti, ker še ni na voljo vseh podatkov. Kot tretji razlog pa MOPE navaja spremembe na trgu zaradi pospešenega razvoja OVE v EU, čemur bi bilo smiselno prilagoditi metodologijo. Žal je Svet Agencije za energijo na seji 24. aprila v zvezi s pobudo MOPE odločil, da kljub vsem naštetim argumentom tako ministrstva kot distribucijskih podjetij in navsezadnje tudi GZS, ne vidi razlogov za prestavitev uvedbe nove metodologije obračunavanja omrežnine pri elektriki. Zato za zdaj predviden datum njene uvedbe ostaja 1. julij letos.
Prilagoditev reforme je nujna za spodbujanje gospodarske rasti.
GZS obžaluje tako odločitev Sveta Agencije, hkrati pa pozdravlja sprejetje sklepa, s katerim je agenciji naložil, da še naprej zbira informacije in argumente, ki bi lahko vplivali na morebitno dopolnitev metodologije. Upravičeno pričakujemo, da bo agencija upoštevala tudi izračune analize GZS.
Po do sedaj pridobljenih informacijah na GZS upamo in verjamemo, da bosta MOPE in Agencija za energijo uskladila svoja stališča in poiskala prave rešitve za gospodarstvo, ki zaradi trenutnih geopolitičnih razmer že tako ali tako deluje v zelo oteženih konkurenčnih pogojih. Prilagoditev reforme je namreč nujna z vidika spodbujanja gospodarske rasti in razvoja ter zagotavljanja konkurenčnosti, kajti le tako bo slovensko gospodarstvo sposobno soočanja z izzivi prihodnosti.
Po mnenju GZS bi bilo potrebno metodologijo prilagoditi v smislu skrajšanja trajanja časovnih blokov in stroškovno sprejemljivejše prilagoditve odjema. Potrebno bi bilo znižati tarifne postavke za odjem in moč v vseh uporabniških skupinah, s čimer bi se izognili posledicam skokovitega porasta tarifnih postavk, hkrati pa bi omogočili njihovo postopno zviševanje. Večji poudarek bi morali dati omrežnini za energijo, ker poda višjo in hitrejšo finančno spodbudo za prilagajanje odjema in hkrati večje stroškovno razlikovanje med tarifnimi postavkami posameznih časovnih blokov za večji finančni učinek za končnega odjemalca. Poenotiti bi morali cenovne signale s približevanjem časovnih blokov cenovnim signalom na veleprodajnem trgu ter obračunati omrežnino za moč glede na realizirano moč v posamičnem mesecu brez »penaliziranja« presežka določene obračunske moči.