Shrani za kasnejše branje.
Na industrijske ali gospodarske novogradnje, katerih tlorisna površina je 1.000 m2 ali več, bo treba namestiti sončne elektrarne. Podjetja si lahko tako zmanjšajo stroške poslovanja.
Barbara Perko
Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, ki se je začela uporabljati 13. aprila 2024, določa enotne pogoje po vsej državi. Cilj uredbe je razbremeniti občine postopkov spreminjanja občinskih prostorskih načrtov za področje umeščanja sončnih elektrarn, po drugi strani pa zagotoviti enotno ureditev na ozemlju celotne države.
Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE) že določa obvezno umeščanje fotovoltaičnih naprav na strehe novih stavb in nova parkirišča, večja od 1000 m2 (na primer na strehah večjih poslovnih objektov, trgovin, industrijskih objektov in podobno) ter dopustno umeščanje na obstoječe stavbe in parkirišča, ki so večja od 1000 m2, območja cest, železnic, zaprtih odlagališč in območja objektov za proizvodnjo elektrike. Uredba OVE podrobneje določa prostorske izvedbene pogoje ter načine umeščanja tako na podlagi omenjenega zakona kot tudi na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3).
Pri novih stavbah s tlorisno površino strehe nad 1000 m2 in utrjenih površinah parkirišč, večjih od 1000 m2, se fotonapetostne naprave umestijo na največji možni tlorisni površini in ne na manj kot 50 odstotkih površine. Umestitev se načrtuje že v začetnih fazah projektiranja, kar lahko omogoči še večji izkoristek strehe in hkrati tudi kakovostno arhitekturno zasnovo. Stavbe morajo sicer že po veljavnem Pravilniku o učinkoviti rabi energije (PURES) več kot polovico energije za svoje obratovanje zagotoviti iz obnovljivih virov energije v, na ali ob stavbi, zato ima večina novih objektov v osnovnem projektu že predvideno fotonapetostno napravo za lastno oskrbo z energijo.
V območjih cest in železnic je fotonapetostne naprave dopustno umeščati na cestna zemljišča, cestne objekte, oskrbne postaje javnih cest in servisne prometne površine ter na železniškem območju tako, da ne ovirajo ali onemogočajo redne in varne uporabe, zaznavanja prometne signalizacije, delovanja, vzdrževanja, vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist in da ne ovirajo prihodnjega razvoja cestne in železniške infrastrukture.
GZS podpira vlaganja v nizkoogljične vire električne energije
»Na GZS podpiramo vsa vlaganja v nizkoogljične vire električne energije, vendar pa ob tem opozarjamo, da morajo uvedeni ukrepi zmanjševati administrativna bremena investitorjev. Pozdravljamo dejstvo, da uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije kljub obvezi postavitve sončne elektrarne za velike strehe predvideva izjeme, kjer teh posegov ne bi bilo smiselno izvajati,« meni direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na GZS Antonija Božič Cerar.
»Ob tem se nam zdi, da uredba ni najbolj jasna z vidika zahtev za obstoječe objekte, ki so opredeljeni za prednostna območja (obstoječe strehe, parkirišča ipd.). Bojimo se, da bi lahko nastopile težave pri pripravi in presoji izjem s študijo izvedljivosti,« še dodaja, saj ravno slednja terja nova znanja, za katera se bodo različni deležniki morali šele usposobiti in pridobiti izkušnje. Dodatna težava je tudi distribucijsko omrežje v Sloveniji, ki na določenih lokacijah ne dovoljuje priključka novih fotovoltaičnih elektrarn (FV) na omrežje. Vzrok je šibko omrežje, ki se sicer intenzivno dograjuje, je pa v povprečju v Sloveniji 17 % vlog zavrnjenih prav iz tega razloga. Tam, kjer distribucija tega ne dovoljuje, bodo investitorji objekte lahko zgradili oz. pridobili gradbeno dovoljenje brez FV elektrarne.
Pozitivno je, da uredba predvideva tudi izjeme, kjer teh posegov ne bi bilo smiselno izvajati, pravi Antonija Božič Cerar.
foto: Tadej Kreft
Podjetjem na voljo inovativna storitev
Na industrijske ali gospodarske novogradnje, katerih tlorisna površina je 1.000 m2 ali več, bo tako treba namestiti sončne elektrarne. V družbi GEN-I Sonce podjetjem ponujajo celostno ponudbo na ključ. »Naša celostna ponudba na ključ za podjetja vključuje postavitev sončne elektrarne na streho in tla, kakor tudi izgradnjo nadstrešnice s fotonapetostnimi moduli za parkirišča. Storitev zagotavljamo v sodelovanju z družbo GEN-I, d.o.o., in poskrbimo za vse korake od začetne zasnove do končne montaže ter priklopa na sistem. S profesionalnim pristopom podjetjem omogočimo zmanjšanje stroškov poslovanja in znižanje ogljičnega odtisa,« pravijo.
Podjetjem je na voljo tudi inovativna storitev Sončna energetska skupnost GEN-I. Namen storitve je vzpostaviti samooskrbne skupnosti, v katere se bodo vključevali proizvajalci električne energije in poslovni odjemalci. »Primerna je za podjetja z več merilnimi mesti. Sončne energetske skupnosti bodo podjetjem odgovorile na ključno vprašanje, kako postaviti lastno proizvodnjo elektrike tako, da si bodo zmanjšali stroške in postali bolj neodvisni od gibanja cen energije, s tem pa povečali svojo konkurenčno prednost. Večina podjetij danes že ima ali pa aktivno razmišlja o izgradnji lastne sončne elektrarne. Ta v času največjega osončenja proizvaja viške energije, ki se na trgu prodajajo po nizkih cenah, izhajajočih iz splošnih presežkov proizvodnje v tistem trenutku. Z izgradnjo sončne energetske skupnosti takim podjetjem GEN-I vzpostavi samooskrbno skupnost, v katero vključijo vsa merilna mesta določenega podjetja. Ob viških proizvodnje v sončni energetski skupnosti oddaje elektrike v omrežje skoraj ni, saj se viški porazdelijo na druga odjemna merilna mesta. Sončna energetska skupnost podjetju zmanjša odvisnost od dogajanj na trgu, minimalizira viške in manke ter zniža stroške za električno energijo. Ne nazadnje podjetje s tako rešitvijo zmanjša negativne vplive njihovega delovanja na okolje in s tem izboljša svoje ESG standarde. Vzpostavitev tovrstne skupnosti je mogoča tako na obstoječih sončnih elektrarnah kot ob izgradnji novih,« pojasnjujejo.
Vsem, ki zaznavajo povišane konične moči in tistim, ki imajo kakšen proizvodni vir (npr. sončna elektrarna, hidroelektrarna, kogeneracija) priporočajo uporabo baterijskih hranilnikov. »Prav tako zaradi spremembe zakonodaje tudi tistim, ki pričakujejo, da bodo zaradi obratovanja imeli višje stroške omrežnine. Z aktivnim upravljanjem namreč lahko shranjeno energijo pametno porabimo v času cenovnih konic,« svetujejo v GEN-I in GEN-I Sonce.
Za čim bolj samooskrbno podjetje
»V skupini SONCE podjetjem nudimo celovito storitev pri zagotavljanju energetske samooskrbe: še pred predlogom tehničnih rešitev in montažo sončne elektrarne naredimo analizo stanja. Pregledamo profil porabe električne energije podjetja in ga primerjamo s predvideno elektrarno; na podlagi analize podatkov svetujemo, kakšne koristi lahko prinese baterijski hranilnik, da je podjetje čim bolj samooskrbno. Imamo lastno projektantsko ekipo, ki določi projektne detajle za dobavo in montažo hranilnika,« opiše postopek umeščanja sončnih elektrarn direktor SONCE energija d.o.o. Roman Gregorn.
SunContract je tudi ponudnik električne energije in sheme, ki s platformo za energetsko tržnico in sistemom za zajem podatkov, umetno inteligenco in strojnim učenjem ponuja tudi storitev upravljanja z baterijskimi hranilniki. »S tem uporabniku zagotavljamo maksimalne sinergije in boljšo optimizacijo izkoristka sončne elektrarne in hranilnika glede na samooskrbne potrebe in gibanje cen električne energije na energetski borzi,« pojasni Gregorn. »Če podjetje nima razpoložljivih sredstev za investicijo v sončno elektrarno, je prednost izbire skupine SONCE za umestitev sončne elektrarne tudi možnost, da podjetje odda streho nam v najem. S tem ustvari pasiven vir prihodkov.«
Sončna elektrarna na strehi Športnega centra Ajdovščina obsega 2.105 m2 in je največja elekratrna v sklopu Sončne skupnosti Ajdovščina.
Foto: arhiv GEN-I
»Skupnostno samooskrbo v industrijskih conah zelo priporočamo, saj imajo podjetja praviloma zelo dobre pogoje, kapacitete energetskega omrežja so praviloma močne, prav tako konstrukcije streh podjetij, lege … Vsekakor podjetjem priporočam v kombinaciji z baterijskimi hranilniki,« svetuje Gregorn in pojasnjuje: »Ker je novi omrežninski akt, ki se bo začel uporabljati z julijem 2024, razlike med dnevnimi cenami električne energije izjemno povečal, verjamemo, da so hranilniki prihodnost, saj omogočajo občutne prihranke in optimiziranje stroškov zaradi nihanj cen električne energije in tudi vrednosti priključnih moči v skladu z novim omrežninskim aktom. Glede na to, da je Borzen za letos že napovedal subvencije za baterijske hranilnike, podjetjem vsekakor priporočamo odločitev za investicijo v električno elektrarno skupaj s hranilnikom.«
Uporabo baterijskih hranilnikov priporočajo podjetjem, ki imajo znaten strošek s špicami porabe električne energije in jih bo novi omrežninski akt še dodatno prizadel; veliko električne energije oddajo v omrežje, saj bodo lahko ekonomsko optimizirali oddajanje v omrežje v času višjih cen; želijo oziroma potrebujejo vsaj delno samooskrbnost in zaradi svoje dejavnosti potrebujejo, da so neodvisni od morebitnih izpadov električne energije, prav uporaba baterijskih hranilnikov pa jim zagotavlja stalnost. Vse to velja tudi za podjetja, ki že imajo sončno elektrarno in je zato zanje zanimiva zgolj nadgradnja z baterijskimi hranilniki.