Shrani za kasnejše branje.
Slovenija bo morala vložiti še velike napore, da bo dosegla cilje, ki si jih je zastavila v zadnji različici Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Barbara Perko
Slovenija bi morala do 30. junija 2024 Evropski komisiji, skladno z evropsko uredbo, predložiti posodobljeni zadnji priglašen Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Skladno s Strategijo razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) sta prednostni razvojni usmeritvi do leta 2030 prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje naravnih virov. Posodobljen dokument odraža tudi odločitve, sprejete tako na državni kot evropski ravni, kot so odločitev Slovenije o izstopu iz premoga do leta 2033, odločitev EU o znižanju izpustov toplogrednih plinov do 2030 za vsaj 55 odstotkov glede na leto 2005 ter odločitve v okviru sprejetja energetskega in podnebnega zakonodajnega okvira EU Pripravljeni na 55 in REPower EU.
Slovenija si je v NEPN zadala cilje na petih razsežnostih energetske unije, in sicer na področju razgoljičenja (emisije TGP in OVE), energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga ter razsikav, inovacij in konkurenčnosti. Ob predstavitvi dopolnjenega dokumenta je minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer dejal, da je posodobljeni dokument bistveno bolj ambiciozen.
Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, je ob javni predstavitvi dopolnjenega osnutka NEPN dejal, da je bistveni cilj doseganje podnebne nevtralnosti, za kar pa je »pogoj povečanje energetske in osnovne učinkovitosti, da lahko nato fosilne vire nadomestimo z obnovljivimi in drugimi nizkogljičnimi viri«. Merše je ocenil, da je Slovenija na ravni ciljev, ki si jih je zadala tudi Evropska unija.
Industrija ustvarja 22,8-odstotni delež BDP in zaposluje dvesto tisoč ljudi. NEPN bi prav zato moral nameniti posebno pozornost energetski oskrbi industrije.
Na področjih zmanjševanja emisij, obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije so predlagani cilji do leta 2030 v novem dokumentu višji kot pred tem. Pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP) so cilji bolj ambiciozni od cilja, ki smo ga na področju sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ne-ETS), sprejeli za Slovenijo s prenovljeno EU zakonodajo.
Minister je izpostavil tudi skupno znižanje emisij TGP, kar je posledica odločitve o izstopu iz premoga. Zmanjšanje skupnih emisij TPG je predvideno vsaj za 55 odstotkov do leta 2033 glede na leto 2005. Do leta 2030 naj bi se skupne emisije TGP glede na leto 2005 znižale za 35 odstotkov. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da bo izstop iz premoga pomenil tudi razogljičenje proizvodnje električne energije. Prenovljeni NEPN predvideva, da bomo do leta 2030 dosegli vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije ter pospešili umeščanje OVE v prostor. Za primerjavo, NEPN, sprejet leta 2020, je predvideval, delež OVE v bruto končni rabi v višini 27 odstotkov, na ravni EU pa je ta cilj zastavljen pri 42,5 odstotka.
Do leta 2030 naj bi zagotovili vsaj 3 odstotke BDP za krepitev raziskav in inovacij, od tega 1,25 % BDP javnih sredstev. Potrebna bodo večja vlaganja v razvoj človeških virov in potrebnih novih znanj, spodbujanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti v vseh sektorjih ter podpora razvoja inovacij in naprednih tehnoloških rešitev in storitev.
V novem NEPN je zapisano, da raba končne energije do leta 2030 ne bo presegla 50,2 TWh, kar je več kot 11-odstotno povečanje ambicioznosti glede na 2020. Ob tem upošteva tudi problem energetske revščine, saj predvideva ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost do energetske učinkovitosti tudi finančno šibkejšim gospodinjstvom.
Za manjšo energetsko odvisnost bo Slovenija potrebovala več lastne nizkoogljične proizvodnje. Posodobljeni NEPN ima za cilj postavljeno vsaj 85-odstotno oskrbo z električno enegijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100-odstotno do leta 2040. Najbolj naj bi se povečala proizvodnja obnovljivih virov sončne energije, v manjšem delu tudi vetrna in geotermalna energija.
V NEPN je poudarjena vloga velikih hidroelektrarn. Do leta 2040 naj bi bilo na tem področju dodatnega potenciala za okoli 500 megavatov moči, kar bi pomenilo štiri velike hidroelektrarne. Vendar pa to ne bo dovolj za nadomestitev energije iz Termoelektrarne Šoštanj. Poleg obnovljivih virov energije bodo potrebne še plinske elektrarne, kjer bi uporabljali zemeljski plin, ki bi ga kasneje nadomestili s plini obnovljivega izvora.
Do leta 2030 bi bilo treba na energetskem področju vložiti 23 milijard evrov, polovico tega je po Meršetovih besedah bilo že investiranega.
Odprta ostajata še vedno dva scenarija
NEPN odpira tudi pogled do leta 2040, 2050, kjer predvideva dva možna scenarija. Prvi scenarij predvideva dodatne investicije v obnovljive vire energije ob predpostavki, da pride do postavitve nove jedrske elektrarne (DU-JE), medtem ko se drugi scenarij opira na intenzivno rabo obnovljivih virov energije (DU-OVE). Glede na trenutne podatke je sedanja vrednost skupnih stroškov scenarijev DU-JE in DU-OVE do leta 2030 skoraj enaka. Scenarij DU-JE predvideva bistveno povečanje stroškov investicij po letu 2030, obenem pa nižje stroške za energente, uvoz električne energije in emisijske kupone. Scenarij DU-OVE pa predvideva manjše in bolj razpršene stroške investicij, ob tem pa večjo izpostavljenost uvozu energentov, višje stroške energentov in emisijskih kuponov.
