Shrani za kasnejše branje.
Prostorski postopki so na splošno predolgi, kar še posebej velja v primerih, ko je potrebno spreminjanje občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN)
Darja Kocbek
Na Občini Ajdovščina imajo na splošno velike pomisleke, ker se zakonodaja – predvsem s področja urejanja prostora, pa tudi na področju okolja – prehitro spreminja. Spreminja se še hitreje kot traja sam postopek za pripravo in sprejem prostorskega akta.
»Veliko oviro tekočemu poslovanju predstavlja sprejemanje zakonov brez podzakonskih aktov, kot tudi dejstvo, da za nosilce urejanja prostora ne velja molk organa, tako da se postopki podaljšajo zaradi njihove neodzivnosti. Po zakonu so resorna ministrstva pristojna tudi za izdelavo strokovnih podlag (karte erozije, plazljivosti …), v praksi pa te strokovne podlage ne obstajajo,« opozarja Eliana Humar, vodja oddelka za prostor na Občini Ajdovščina.
V primerjavi s predhodnim četrtletjem je bila vrednost uvoza blaga goriške regije v prvem četrtletju 2024 nižja za 3 %, uvoza pa višja za 2,2 %. Glede na obdobje pred letom dni (1. četrt. 2024/1. četrt. 2023) je bil uvoz nižji za slabo desetino, izvoz blaga pa za 4 %.
Pripravila Analitika GZS
Humar s področja okoljske zakonodaje omenja novo uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, ki hierarhično prevlada nad vsemi prostorskimi akti. Z na novo uvedenimi faktorji prekritih površin in faktorji raščenih površin ta uredba postavlja nove omejitve pri umeščanju objektov v prostor. Pri razvoju gospodarstva pa se v občini Ajdovščina soočajo tudi z omejitvami zaradi območja Nature 2000, poplavnih območij ali omejitvami na območju erozije.
»Pri širitvi poselitvene zasnove območij se moramo posluževati demografskih kazalcev, medtem ko v primeru širitve območij, namenjenih gospodarskim dejavnostim, nimamo konkretnih smernic oziroma podlag,« razlaga Eliana Humar.
V občini Ajdovščina se soočajo tudi z omejitvami zaradi območja Nature 2000, poplavnih območij in na območju erozije.
Foto: Depositphotos
Omejitve predstavljajo geografske danosti
Prostorska in okoljska zakonodaja je na ravni države usmerjena k načelom vzdržanosti pri širitvi stavbnih zemljišč, prav tako k omejevanju vplivov na okolje, kar je seveda z vidika okolja nujno potrebno, pravijo v novogoriški mestni občini. Sami pa se srečujejo s prostorskimi omejitvami zaradi geografskih danosti. Že sedaj imajo primerljivo manj površin za gospodarstvo kot preostale mestne občine, pridobivanje novih pa je zaradi prostorskih omejitev in načina izvajanja zakonodaje izrazito oteženo.
Izvoz podjetij s sedežem v goriški regiji je v prvem četrtletju 2024 predstavljal 3,8 % celotnega izvoza Slovenije, uvoz pa 2,8 % celotnega uvoza Slovenije.
Pripravila Analitika GZS
»Opažamo še, da pri ocenjevanju umeščanja novih vsebin v prostor, tudi ko je govora o razvoju gospodarstva, vsak sektor posebej zasleduje svoje individualne interese, usklajevanje različnih deležnikov pa se na ravni države premalo oziroma sploh ne izvaja,« razlagajo na Mestni občini Nova Gorica.
V Novi Gorici imajo manj površin za gospodarstvo kot preostale mestne občine.
Foto: Depositphotos
Postopki so predolgi
V podjetju Tik po besedah direktorice Petre Borovinšek trenutno nimajo investicij z odprtimi postopki, so pa po njeni oceni na splošno prostorski postopki v Sloveniji v primerjavi s tujino predolgi. To še posebej velja v primerih, ko je potrebno spreminjanje občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). »Tudi zato je naša konkurenčna prednost slabša v primerjavi s področji, kjer so ti postopki hitri,« poudarja.
Za obstoj in razvoj Severne Primorske je nujen hiter zaključek projekta posodobitve celotne četrte razvojne osi.
Prometna povezljivost Severne Primorske je zelo slaba
Osnova za gospodarsko rast in razvoj podjetij in s tem občin, regij in ne nazadnje celotne države je tudi dobra prometna povezljivost gospodarstva s svetom. Žal je prometna povezljivost Severne Primorske, predvsem njenih goratih območij v občinah Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija po besedah Petre Borovinšek zelo slaba, saj so vse investicije na četrti razvojni osi, kljub temu da so bili nekateri odseki prizadeti tudi ob zadnjih poplavah, ustavljene.
.jpg)
Direktorica podjetja TIK Petra Borovinšek izpostavlja slabo prometno povezljivost Severne Primorske.
Foto: Žiga Intihar
Zadnja večja investicija v posodobitev odsekov (Bača pri Modreju – Gorenja Trebuša ter Dolenja Trebuša – Želin) je bila zaključena leta 2015, torej je od tega že skoraj 10 let. Letos bo sicer v uporabo predana obvoznica Tolmin, vendar najbolj problematična odseka (kraka), Želin – Idrija ter Želin – Cerkno – Gorenja vas, čakata na posodobitev že desetletja. »To pomeni, da je konkurenčnost gospodarstva iz teh področij oslabljena, predvsem zaradi počasnejšega dostopa do trgov (tudi trga dela), višjih stroškov prevoza in s tem manjše privlačnosti za investitorje (domače in tuje, obstoječe in nove). Zato je vprašljiva tudi konkurenčnost ter dolgoročni obstoj podjetij na teh območjih, še posebej tistih, ki so del tujih multinacionalk, ki imajo proizvodne enote po celem svetu,« pravi Petra Borovinšek.
V goriški regiji je bilo v letu 2023 registriranih dobrih 1.600 izvoznikov in slabih 3.200 uvoznikov.
Pripravila Analitika GZS
Hiter zaključek projekta posodobitve celotne četrte razvojne osi je po njenih besedah zato ključnega pomena za obstoj in razvoj teh krajev, za kar bi se morali zavzemati vsi, tako gospodarstvo kot lokalna skupnost, regija in tudi država.
Občina Ajdovščina je po besedah Eliane Humar trenutno v postopku priprave celostne prometne strategije, » v okviru katere nadaljuje s smiselno celovito prometno preobrazbo občine za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj prostora«. V okviru priprave tega strateškega dokumenta je predvideno tudi sodelovanje z okoliškimi občinami, kar bo doprineslo k boljši prometni povezavi v regiji. »Pomembno je tudi, da ozaveščamo občane o spremembah v njihovih potovalnih navadah. Prav tako si prizadevamo za skupno pridobivanje evropskih in državnih sredstev za financiranje večjih infrastrukturnih projektov,« razlaga.
Najpomembnejše izvozne države partnerice goriške regije v letu 2023 so bile: Italija, Nemčija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, ZDA (57 % celotnega izvoza). Najpomembnejše uvozne partnerice pa so bile Italija, Nemčija, Kitajska, Bosna in Hercegovina, Avstrija. Iz teh držav je bilo uvoženega 69 % celotnega uvoza blaga subjektov s sedežem v regiji.
Pripravila Analitika GZS
Četrta razvojna os pomeni boljšo logistično povezanost
Občina Ajdovščina meji z občinami v okviru četrte razvojne osi. Prav zato na občini menijo, da pomeni četrta razvojna os boljšo logistično povezanost za vse kraje, ki ležijo v smeri četrte razvojne osi, kar bo prispevalo k boljši učinkovitosti in konkurenčnosti. »Lažji dostop do glavnih prometnih poti bo omogočil hitrejše povezave in odprl nove poslovne priložnosti. To bo privabilo tudi nove investitorje in podjetja, kar bo prispevalo h gospodarski rasti in razvoju tudi v občini Ajdovščina,« ocenjuje Eliana Humar.
V podjetju Tik trenutno nimajo investicij z odprtimi postopki.
Foto: Žiga Intihar
Mestna občina Nova Gorica pripravlja posodobitev občinske celostne prometne strategije, v sklopu katere se obravnava tudi širša prometna povezljivost v regiji. Četrta razvojna os zanjo ni bistvenega pomena, ker gravitira proti središču Slovenije preko Vipavske doline, saj je ta pot najkrajša. Je pa četrta razvojna os bistvenega pomena zlasti za zgornje Posočje, saj so se ljudje od tam zdaj proti središču države primorani voziti preko Nove Gorice, kar je zanje veliko daljša pot, kot če bi bili s četrto razvojno osjo na Cerkljansko-Idrijskem povezani z Gorenjsko, pojasnjujejo na Mestni občini Nova Gorica.