Shrani za kasnejše branje.
V prvem četrtletju 2024 je BDP držav OECD porasel za 1,6 % v primerjavi z istim četrtletjem leta 2023, v območju G20 pa je bil medletno višji za 3,3 %. Med gospodarstvi G20 je najvišjo medletno stopnjo rasti zabeležila Indija (8,4 %), sledila ji je Turčija (7,4 %), medtem ko je Savdska Arabija zabeležila največji padec (-1,5 %).
Darja Močnik, Analitika GZS
Svetovna gospodarska rast je bila v prvem četrtletju letošnjega leta v veliki meri podprta z višjo rastjo v manj razvitih gospodarstvih, ki niso del OECD. Na letni ravni so države BRIC presegle načrtovane projekcije rasti: Kitajska je dosegla 5,3-odstotno rast, Indija 7,8-odstotno, Rusija 5,4-odstotno, Indonezija 5,2-odstotno in Brazilija 2,5-odstotno. V nasprotju s tem so gospodarstva OECD v istem obdobju dosegla nižjo dinamiko gospodarske rasti (+1,6 %). Gospodarska rast v ZDA je ostala nižja od pričakovanj (+2,9 %), japonsko gospodarstvo pa se je skrčilo za 0,4 %.
Kljub stalnim izzivom je gospodarska rast v območju evra v prvem četrtletju letos presegla pričakovanja (+0,4 %). To je posledica višje rasti realnih dohodkov, pričakovanega okrevanja turizma in postopnega okrevanja industrijske proizvodnje. Sektor storitev še naprej kaže relativno pozitivno dinamiko rasti, kar zagotavlja pomembno podporo gospodarstvu. Turizem, potovanja in poraba za prosti čas so pomembni viri moči znotraj sektorja storitev. Zanimanje za prosti čas se je povečalo za 5 % v primerjavi z lanskim letom. Evropska potovalna komisija ocenjuje, da bo med majem in oktobrom 2024 potovanje opravilo tri četrtine Evropejcev. Poleg tega Evropa gosti dva pomembna mednarodna športna dogodka: olimpijske igre v Franciji in evropsko nogometno prvenstvo UEFA v Nemčiji. Oba dogodka bosta spodbudila povpraševanje po potovanjih in turizmu v Evropi.
Projekcije zniževanja ključnih obrestnih mer so se v letu 2024 premaknile nekoliko v prihodnost, predvsem zaradi visoke storitvene inflacije in pričakovanj, da bo FED počasneje zniževal obrestno mero, ki vendarle kaže pot tudi ECB. ECB je v juniju znižala ključno obrestno mero za 25 baznih točk, kar naj bi nekoliko podprlo okrevanje gospodarske rasti skozi leto 2024. Inflacija je v ZDA maja znašala 3,3 %, v območju evra 2,7 % in v Združenem kraljestvu 3 %. Te ravni še vedno presegajo splošen cilj inflacije 2 %, ki so ga določile zadevne centralne banke, kljub temu da to za FED in Bank of England ni edini cilj, ki ga s svojo monetarno politiko zasledujejo. Rast plač se je zlasti v glavnih gospodarstvih OECD in območju evra v zadnjih mesecih postopoma upočasnila, kar bi lahko storitveno inflacijo pripeljalo sčasoma do nižjih ravni. Pri cenah surovin je vpliv vse manj ugoden, saj so se nekatere industrijske surovine že močno podražile, nafta pa še vedno vztraja na ugodnih nivojih in ne prispeva več niti k inflaciji niti k deflaciji.
Sestavljeni globalni indeks proizvodnje PMI se je v maju izboljšal že sedmi zaporedni mesec in beleži največjo vrednost v več kot letu dni. To je indeks (53,7) potisnilo nad njegovo dolgoročno povprečje (53,2). V maju se je izboljšal tako globalni indeks proizvodnje za storitve (54,1) kot za industrijsko proizvodnjo (50,9). Skupni sestavljeni indeks proizvodnje za gospodarstva v razvoju (54,4) je ostal nad ekvivalentom za razvita gospodarstva (53,4). Čeprav je podindeks naročil za izvoz globalnega proizvodnega PMI v maju po vrsti povečanj nekoliko upadel, še vedno signalizira pospešek rasti globalne trgovine, kar je ključni vidik naše napovedi globalne rasti v bližnji prihodnosti.
|
|
BDP, 1. četrt. 2024 / 1. četrt. 2023, v % |
Letna inflacijamaj 2024/maj 2023, v % |
|
OECD |
1,6 |
5,7 * |
|
G20 |
3,3 |
7 * |
|
EU-27 |
0,4 |
2,7 |
|
Euro območje |
0,4 |
2,6 |
|
G7 |
1,6 |
2,9 * |
|
Kanada |
0,9 |
2,9 |
|
Francija |
1,1 |
2,3 |
|
Nemčija |
-0,2 |
2,4 |
|
Italija |
0,6 |
0,8 |
|
Japonska |
-0,4 |
2,8 |
|
Velika Britanija |
0,2 |
2,8 |
|
ZDA |
2,9 |
3,8 |
Vir: OECD, začasni nerevidirani podatki 20.6.2024; * april 2024/april 2023
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -2,0 odstotne točke (junij 2024)
Gospodarska klima se je junija v Sloveniji na mesečni ravni nekoliko izboljšala (+0,3 o. t.). V 2. četrtletju je bila najvišje po 1. četrtletju 2023, k čemur je prispevalo zaupanje med potrošniki (najvišje po zadnjem četrtletju 2021), v trgovini (najvišje po 3. četrtletju 2022), predelovalnih dejavnostih (najvišje po 1. četrtletju 2023) in storitvah (najvišje po 2. četrtletju 2023), medtem ko je bilo v gradbeništvu najnižje po zadnjem četrtletju 2020.
2. Industrijska proizvodnja: -0,7 % (I-IV 24/I-IV 23)
V prvih štirih mesecih leta 2024 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno še vedno za 0,7 % nižji, k čemur je prispeval predvsem tretjinski padec v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, medtem ko je bila rast prisotna v rudarstvu (za šestino) in v predelovalnih dejavnostih (+0,2 %), ki po podatkih za leto 2023 predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje. Najvišja je bila rast industrijske proizvodnje v proizvodnji oblačil (+25 %), ki ji sledijo proizvodnja kovin (+23 %), papirja ter kemikalij in kemičnih izdelkov (oboje rast za petino). S padci so se soočali v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za petino), proizvodnji pohištva in pijač (obe za šestino), v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (za desetino).
3. Blagovni izvoz: 11,5 % (I-IV 24/I-IV 23)
V prvih štirih mesecih je bila dinamika trgovinske blagovne menjave Slovenije izrazitejša na uvozni strani, na kar je bistveno vplivala rast trgovinske menjave, povezana z večjo farmacevtsko družbo. Uvoz je v obdobju enega leta porasel za 14,6 % in dosegel 21,6 mrd EUR, zlasti zaradi dve petini višjega uvoza iz držav nečlanic EU, kar je predvsem posledica rasti poslov oplemenitenja blaga s Švico, medtem ko je iz držav članic EU-27 upadel (-2 %). Izvoz se je v tem obdobju povečal za 11,5 % in dosegel 20,3 mrd EUR, predvsem zaradi 29,6 % večjega izvoza v države nečlanice EU, medtem ko je v države članice EU-27 upadel (-1,4 %).
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +3,1 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
V prvih štirih mesecih je bil nominalni prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji višji za 3,1 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Visoka rast prihodkov je bila zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za desetino), predvsem v dejavnosti najema in zakupa (+30 %) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizacij potovanj (+17 %), kjer se rast sicer umirja. Višja rast je bila zabeležena še v poslovanju z nepremičninami (12 %), kjer se je prihodek aprila zmanjšal za 18 % glede na predhodni mesec. Znižanje nominalnega prihodka je bilo zabeleženo v prometu in skladiščenju (-2,2 %), od tega predvsem v skladiščenju in spremljajočih dejavnostih (-3,7 %), kjer je bila aprila zabeležena 5-odstotna mesečna rast.
5. Prihodek v trgovini na drobno: -1,4 % (I-V 2024/I-V 2023)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno (z vključenimi motornimi gorivi) je bil v prvih petih mesecih nižji za 1,4 % glede na enako obdobje lani (prilagojeno za sezono in koledar). K medletnemu padcu je ključno prispeval padec v trgovini z motornimi gorivi (za 8,4 %), medtem ko je v trgovini na drobno brez motornih vozil prihodek porasel za 1 %. K slednjemu je predvsem prispevala rast v trgovini z živili (+2,6 %) ob minimalnem zmanjšanju prodaje v trgovini z neživili (-0,4 %). V dejavnosti trgovine z motornimi vozili je bila prodaja realno višja za 8,1 %.
6. Pretovor blaga v koprskem pristanišču: -7,4 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je izstopal padec v pristaniškem blagovnem prometu, kjer je bil obseg pretovora (merjeno v tonah) medletno nižji za 7,4 %, k čemur je prispeval predvsem visok aprilski padec (za desetino). Nekoliko spodbudnejši odboj pa se je začel v letališkem blagovnem prometu, kjer je pretovor aprila poskočil za šestino in vplival na 3,5-odstotno rast v prvih štirih mesecih leta. V mestnem javnem prevozu je bilo v prvih štirih mesecih prepeljanih za 4 % več potnikov, od tega v aprilu kar za desetino več. V železniškem prometu je bilo prepeljanih za 8,2 % več potnikov, ki so opravili za četrtino več potniških kilometrov, in za četrtino več prepeljanih potnikov v letališkem prometu.
7. Vrednost gradbenih del: -3,2 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bil v prvih štirih mesecih za 3,2 % manjši glede na enako obdobje leta 2023, k čemur je dodatno prispeval 5,2-odstoten aprilski letni padec, ki je bil že tretji v zadnjih štirih mesecih. K padcu je prispeval za 5,7 % manjši obseg gradnje stavb, padec gradnje inženirskih objektov (-4,6 %). Minimalna rast je bila zabeležena pri specializiranih gradbenih delih. Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) v Sloveniji se je v prvih petih mesecih glede na enako obdobje lanskega leta znižalo za 14,6 %, merjeno po številu stavb, in za petino, merjeno po njihovi površini. Padci so bili dokaj enakomerno razporejeni v večini kategorij stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.
8. Cene življenjskih potrebščin: +2,9 % (I-VI 2024/I-VI 2023)
Cene življenjskih potrebščin so se junija v Sloveniji peti mesec zapored sezonsko značilno povišale, in sicer tokrat za 0,4 %. Glede na junij 2023 so bile cene v juniju 2024 v povprečju višje za 1,5 % (-1 o. t. glede na maj), kar je najnižja rast cen v zadnjih treh letih, k čemur je v pomembni meri prispeval učinek osnove, ki je prispeval k znižanju inflacijske stopnje. Dve tretjini letne stopnje rasti cen je izviralo iz podražitev v hotelih in restavracijah ter raznovrstnem blagu, medtem ko so rast ublažile precej cenejša električna energija, plin in druga goriva.
9. Število delovno aktivnih: +1,4 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
V aprilu je bilo v Sloveniji približno 945,9 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo blizu naše ocene (945,8), od tega nekaj več kot 843,8 tisoč zaposlenih in približno 102,2 tisoč samozaposlenih. Glede na začetek leta je njihovo število poraslo za pol odstotka.
10. Povprečna bruto plača: +7,0 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
Podatki o gibanju bruto plač v Sloveniji kažejo, da je medletna rast v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegla 7 % (neto: +4,5 %), pri čemer se je ta glede na predhodni mesec nekoliko pospešila. V zasebnem sektorju je bila rast bruto plač hitrejša (+8,2 %) kot v javnem sektorju (+4,9 %), kjer se je aprila medletno še dodatno upočasnila (na +2,2 %). Med dejavnostmi po medletni rasti izstopajo za šestino višje bruto aprilske plače v gradbeništvu in za desetino v oskrbi z vodo, ravnanjem z odpadki in oskrbi z električno energijo ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.