Shrani za kasnejše branje.
Implementacija ukrepov in obveznosti iz Direktive 2023/970 in Direktive 2022/2041 prinaša nekaj novih izzivov za delodajalce.
Andrej Vrtačnik, Pravna služba GZS
Direktiva o preglednosti plačil
Direktivo 2023/970 bi lahko naslovili tudi direktiva o preglednosti plačil. Umeščamo jo v evropsko protidiskriminacijsko zakonodajo v kontekstu t.i. Evropskega stebra socialnih pravic. Z obsežno preambulo in določbami je usmerjena v privzem in uresničevanje ukrepov za zmanjševanje plačne vrzeli, kakršna naj bi po statističnih podatkih izvirala iz strukturne neenakosti med spoloma. Novosti, ki jih bo treba do leta 2026 transponirati v nacionalno zakonodajo, delimo lahko v dva segmenta. Prvi so ukrepi za preglednost plačil – delodajalci bodo tako morali že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi iskalcem zaposlitve razkriti vse podatke, ki se nanašajo na višino predvidene plače in jo opredeljujejo (npr. o začetnem plačilu in njegovem razponu ter možnostih napredovanj; o ustreznih določbah kolektivne pogodbe, ki jo delodajalec uporablja za razpisano delovno mesto itd.). Podatki (tudi o znesku plače itd.) bodo morali biti objavljeni že v besedilu razpisa delovnega mesta, torej pred samim zaposlitvenim razgovorom. Določena je tudi jasna prepoved poteze delodajalcev, da bi od kandidata zahtevali informacije o obstoječi ali predhodnih zaposlitvah in višinah plač. Direktiva predvideva ukrepe za delodajalce z več kot 50 zaposlenimi, ki morajo svoje zaposlene seznanjati z merili, uporabljenimi za določanje višine plač in napredovanj, ter razviti plačilne politike, ki zagotavljajo enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti. Predvideni so tudi ukrepi, ki bodo žrtvam diskriminacije omogočali, da uveljavljajo svojo pravico do enakega plačila in zahtevajo polno odškodnino, brez omejitve z zgornjo vrednostjo.
Direktivi odražata odziv delojemalcev na pogoje dela in pričakovanja novo zaposlenih, ki šele vstopajo v delovna razmerja.
Drugi segment ukrepov iz direktive je obveznost poročanja o različnih vidikih razlik v plačilu med spoloma (tj. o plačni vrzeli med spoloma na ravni podjetja, kar naj bi omogočilo boljše razumevanje razsežnosti plačilne vrzeli). Poročanje se nanaša na vse zaposlene in razlike v plačah med spoloma pri plači in variabilnih delih plače. V primeru ugotovljenih razlik v povprečni plači, ki znašajo več kot 5 % v katerem koli plačnem razredu, bo moral delodajalec s predstavniki zaposlenih izvesti t.i. skupno oceno plač in v šestih mesecih odpraviti morebitne neupravičene razlike. Delodajalci z več kot 250 zaposlenimi bodo o zapisanem morali pristojnemu nacionalnemu organu poročati letno, medtem ko bodo imeli delodajalci z od 150 do 249 zaposlenimi to dolžnost na vsaka tri leta. Za delodajalce z manj kot 100 zaposlenimi ta obveznost ne bo veljala. Direktiva državam članicam nalaga določitev pravil o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih, ki se bodo uporabljale za kršitve direktive, kar bo najverjetneje vključevalo plačilo globe.
Direktiva o ustreznih minimalnih plačah
Posebnost Direktive 2022/2041 je v kontekstu socialnega dialoga. Predpostavlja se, da imajo države z visoko pokritostjo s kolektivnimi pogodbami na splošno majhen delež delavcev z nizkimi dohodki in visoke minimalne plače. V Sloveniji je delež pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami kar 76,7 %, s čimer se približuje pragu pokritosti, ki ga direktiva določa na 80 %. Pri tem šteje direktiva kot ustrezen pristop sprejetje t. i. akcijskega načrta za spodbujanje kolektivnih pogajanj, kar se bo uresničilo na način, da ga bo Vlada RS pripravila in uvrstila v usklajevanje na nivoju Ekonomsko-socialnega sveta. Direktiva ne posega v pristojnost držav članic pri določanju ravni minimalnih plač ali da le te predpišejo kot zakonske minimalne plače, pač pa spoštuje avtonomijo socialnih partnerjev, da se prostovoljno pogajajo o kolektivnih pogodbah in le-te tudi sklepajo, sedaj tudi s spodbudo na področju določanja plač. Določbe direktive so trdna potrditev sprejetih aktivnosti, da se v gospodarstvu oblikuje in sprejme nov plačni model, ki bo odražal pričakovanja delojemalcev po preglednih, razumljivih in transparentih plačah, obenem pa tudi interese delodajalcev po zadostni fleksibilnosti pri zaposlovanju in nagrajevanju zaposlenih.