Shrani za kasnejše branje.
Količine nastalih odpadkov še rastejo, zato nas čaka več izzivov na tem področju, s katerimi se bo treba učinkovito spopasti.
Barbara Perko
Na področju ravnanja z odpadki čaka Slovenijo eč izzivov. GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije kot največji izziv na področju ravnanja z odpadka vidi implementacijo polne proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). »Implementacija PRO v naš pravni red in sisteme ravnanja z odpadki bo prinesla pomembne spremembe poslovnih procesov ravnanja z odpadki. Poleg tega bo ekomodulacija končnih produktov s strani proizvajalcev, ki bo sledila uvedbi PRO, pred proizvajalce postavila nove izzive, ker bodo stroški odstranjevanja izdelkov po izteku njihove življenjske dobe bremenili prodajno ceno novega izdelka. To bo prineslo povsem drugačen pogled deležnikov na odpadke ter postopke ravnanja z odpadki,« pojasnjujejo na zbornici.
Nujna je kampanja ozaveščanja na nacionalni ravni pod skupnim imenom in celostno podobo.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) med največjimi izzivi izpostavljajo problematiko sežiga in sanacijo starih bremen. »Problematika sežiga je vsekakor velik izziv za ministrstvo, saj je pri tem projektu potrebno upoštevati veliko dejavnikov, ki vplivajo na izgradnjo objekta za sežig odpadkov. To je določitev optimalne lokacije, ki bo sprejemljiva z vidika varstva okolja, logistike in predvsem zdravja ljudi, in ekonomski vidik, torej optimizacijo investicije in finančne vire ter posledično ceno storitve po izgradnji in obratovanju,« pravijo. »Z izgradnjo objekta bo Slovenija na področju ravnanja z odpadki samozadostna in ne bo odvisna od razpoložljivih kapacitet v tujini.«
Delež ločeno zbranih odpadkov je treba še povečati, predvsem z vidika kakovosti, poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Foto: Depositphotos
Drugi velik izziv predstavlja sanacija starih bremen. Postopke in zakonodajni okvir sanacije starih bremen opredeljuje osnutek Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), kjer bo urejen sistemski okvir za reševanje te tematike. Poleg zelo zahtevnih tehničnih in tehnoloških rešitev je pri tem treba upoštevati relativno visoke stroške izvedbe sanacijskih postopkov in problem opredelitve subsidiarne odgovornosti države pri reševanju te problematike. »Iz dosedanje prakse se je izkazalo, da je večina problemov povezanih z lastništvom zemljišč, kjer se nahajajo stara okoljska bremena. Sanacije številnih območij bodo predmet usklajenega sodelovanja med lastniki zemljišč, občinami in državo. Po sprejetju ZVO-3 bo pripravljen strateški dokument, ki bo opredelil nujne sanacije z vidika varovanja okolja (npr. pitna voda, zaščiteno območje, varovano območje …).
Ozaveščanje mora biti jasno in pogosto
Več bo treba storiti tudi na področju ozaveščanja različnih deležnikov o ravnanju z odpadki. »Ozaveščanje je lahko učinkovito z vztrajnim informiranjem ter nenehno izpostavljenostjo uporabnikov komunalnih storitev in različnih deležnikov jasnim sporočilom. To sicer komunalna podjetja nepovezano že počnejo, ozaveščanju s posameznimi projekti se pridružujejo tudi pristojna ministrstva in Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije. Vendar je nujna kampanja na nacionalni ravni pod skupnim imenom in celostno podobo,« so prepričani na zbornici. Pri tem morajo biti podana natančna navodila, akcije ozaveščanja pa morajo imeti dovolj veliko, neprekinjeno frekvenco pojavljanja.
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije je pripravila osnutek nacionalne strategije ozaveščanja s področja odgovornega ravnanja s komunalnimi odpadki. Cilj kampanje je poenotenje in oblikovanje jasnih komunikacijskih sporočil, kar bo privedlo do še bolj odgovornega ravnanja z odpadki. Strategija bo med drugih opozarjala tudi na pasti vse pogostejšega zelenega zavajanja, ki sledi trenutnemu trajnostnemu trendu v oglaševanju. Usmerjena je v reševanje ključnih problematik zmanjševanja naraščanja količine odpadkov, v spremembo nakupovalnih navad, zamejitev smetenja v naravi in izboljšanje ločevanja. Ob tem zbornica poudarja, da so slovenski uporabniki komunalnih storitev visoko ozaveščeni. Slovenija dosega nadpovprečno dobre rezultate ločeno zbranih frakcij med evropskimi državami – delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov je za leto 2022 znašal 73,4 % (SURS, 2024).
Na pristojnem ministrstvu pravijo, da je treba delež ločeno zbranih odpadkov na področju javnih služb še povečati, ne zgolj kvantitativno, ampak predvsem kvalitativno. »Izrazit pokazatelj je ločeno zbrana embalaža, v kateri se znajde precej odpadkov, ki ne sodijo v zabojnike, namenjene ločenemu zbiranju embalaže,« pravijo.
V zabojnikih za ločeno zbiranje embalaže se znajde precej odpadkov, ki tja ne sodijo.
Zmanjšati je treba količino odpadkov
Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher – Komunala Murska Sobota, opozarja na pereče težave na področju kapacitet za obdelavo in odstranjevanje odpadkov, s katerimi se ne soočamo samo pri nas. »Z razvojem družbe naraščajo povzročene oziroma zbrane količine odpadkov. Primanjkuje nam pa obratov za predelavo, obdelavo in odstranitev odpadkov,« pravi. Veliko težavo predstavlja tudi pridobivanje zaposlenih. »V zadnjem obdobju so se nekateri izvajalci ravnanja z odpadki srečevali z velikimi težavami pri pridobivanju zaposlenih. Umetna inteligenca lahko nadomesti marsikatero človeško opravilo, a odpadke bomo najverjetneje še kar nekaj časa pobirali s človeškimi viri,« meni Dervarič. Umetna inteligenca je tudi eden od izzivov, saj bodo morali uporabniki dobiti zaupanje v UI, da jo bodo uporabljali v večji meri. »Takrat bo tudi njihova uspešnost večja. Posledično bo boljša uporabniška izkušnja. In zadovoljni uporabniki so eden glavnih ciljev izvajalcev gospodarnega ravnanja z odpadki.«
Ljudi je treba motivirati za gospodarno ravnanje z odpadki.
Vsekakor bo ključno zmanjšati rast količin povzročenih odpadkov, odpadke zajeti čim bolj ločeno, da bomo tako lahko prihranili čim več primarnih virov. Pri tem bo treba zagotoviti stroškovno čim bolj učinkovite procese obdelave oziroma odstranjevanja odpadkov. »Preprečiti je treba nekontrolirano odstranjevanje odpadkov, ki je eden glavnih virov za onesnaževanje okolja. Pristojne službe za nadzor morajo delovati učinkovito,« dodaja. Ob tem pa je treba dvigniti nivo ozaveščenosti prebivalstva in ga motivirati za gospodarno ravnanje z odpadki.
Spremeniti bo treba potrošniško miselnost
»Največji izzivi Javno podjetje Snaga iz Skupine JHMB čakajo pri doseganju trajnostnega ravnanja z odpadki, ki temelji na ukrepih krožnega gospodarstva. Ključna faktorja sta tudi zagotavljanje zadostnih sekundarnih surovin v postopkih predelave odpadkov in ustrezna infrastruktura, ki bo omogočala predelavo odpadkov čim bližje izvoru nastanka, brez nepotrebnih negativnih vplivov na okolje,« največje izzive v prihodnosti na področju ravnanja z odpadki opišejo v Javnem podjetju Snaga iz skupine Javni holding Maribor.
Ključno bo zmanjšati količino nastalih odpadkov in odpadke zajeti čim bolj ločeno.
»Pri odgovornem ravnanju z odpadki je pomembno naslavljanje na področju spodbujanja zmanjševanja nastajanja odpadkov, priprave za ponovno uporabo, ponovne uporabe odpadkov in njihovega pravilnega ločevanja, ko nastanejo,« pravijo. »Največji izziv v prihodnosti bo sprememba potrošniške miselnosti, da veliko število izdelkov ne dviguje kakovosti življenja, da je bolje imeti manj in bolj kakovostno. Velik izziv predstavlja tudi tradicija in ravnanja, ki se prenašajo iz roda v rod, kar posledično otežuje spremembo navad in miselnost posameznikov.«
Foto: Depositphotos
