Shrani za kasnejše branje.
Podjetja se zavedajo pomena varstva in zdravja pri delu, ki posledično vpliva tudi na njihovo uspešnost. Veliko je izboljšav tudi na tem področju.
Barbara Perko
»Socialna varnost zaposlenih posameznikov se zagotavlja skozi dohodke iz dela, zavarovanje za primer brezposelnosti ob izgubi zaposlitve, zavarovanje v primeru poškodbe ali bolezni ob začasni nezmožnosti opravljanja dela, ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru nastopa invalidnosti oz. dosežene starosti, po kateri ni več mogoče opravljati dela. V širšem smislu pa lahko sem prištevamo tudi delovne pogoje in varnost in zdravje pri delu,« pojasnujejo o tem, kaj vse zajema socialna varnost zaposlenih, na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pomemben vidik socialne varnosti zaposlenih je skrb za varnost in zdravje pri delu, ki posledično vpliva tudi na uspešnost podjetij.
»Primarno socialno varnost zaposlenih naj bi zagotavljali dohodki iz dela. V tem kontekstu je treba v zadnjih letih izpostaviti razvoj ureditve minimalne plače v smeri enostavnejšega in razumljivejšega instrumenta, ki mora naslavljati tako potrebe delavcev in njihovih družin kot v določeni meri odražati ekonomske okoliščine trga dela. Gre za ukrep, ki izhaja iz socialne dimenzije urejanja trga dela, a generira določene učinke tudi na ekonomskem področju. Minimalna plača v RS predstavlja najnižji znesek, ki ga je delodajalec dolžan izplačati delavcu za delo, opravljeno na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas. Tega zneska ni mogoče znižati s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Znesek minimalne plače na podlagi posveta s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Pri čemer pa znesek minimalne plače ne sme biti nižji od 120 % in ne višji od 140 % aktualnega izračuna minimalnih življenjskih stroškov,« pojasnjuje na ministrstvu. »Kljub temu da je bilo v preteklosti na tem področju precej nesoglasij med predstavniki delavcev, delodajalcev in vlade, pa ocenjujemo, da gre danes za eno ustreznejših in sodobnejših ureditev v EU. Na to kaže tudi dejstvo, da v letu 2022 sprejeta Direktiva o ustreznih minimalnih plačah v EU od Slovenije ne bo terjala bistvenih prilagoditev sistema. Znesek minimalne plače se je v urni obliki uveljavil tudi kot najnižji dopuščeni znesek plačila začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev, s čimer se tovrstna zaščita socialnega položaja delavcev širi tudi na določene nestandardne oblike opravljanja dela.«
V podjetju Alpacem Cement so konec oktobra za vse zaposlene v skupini in obiskovalce organizirali Alpacemov dan varnosti in zdravja pri delu.
Foto: arhiv Alpacem Cement
Prenova plačnega modela v zasebnem sektorju
»Z vidika dodatnega urejanja dohodkov iz dela si bo ministrstvo prizadevalo za spodbuditev procesa za prenovo plačnega modela v zasebnem sektorju, ki pa je v izrecni pristojnosti predstavnikov delavcev in delodajalcev. Razkorak med višino minimalne plače in zneski osnovnih plač v kolektivnih pogodbah namreč povzroča številne anomalije in ne omogoča ustrezne distribucije plač ter razvoja slovenskega gospodarstva in družbe,« pravijo na ministrstvu.
»Za socialno varnost starejših je ključen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Trenutno s socialnimi partnerji že potekajo usklajevanja glede sprememb tega sistema. Izhodišča za prenovo sledijo trem temeljnim ciljem, to je izboljšati blaginjo upokojencev z zagotovitvijo dostojnih pokojnin za sedanje in prihodnje generacije, poskrbeti za vzdržnost sistema, zlasti ob upoštevanju demografskega prehoda in izboljšati transparentnost odmere pokojnin in povečati zaupanje v sistem,« dodajajo.
Izboljšave na področju prekarnega dela
Na ministrstvu vidijo priložnost za izboljšave na področju prekarnega dela. Prekarno delo vključuje zaposlitvene oblike z nizko stopnjo varnosti, negotovimi pogoji in omejenimi pravicami delavcev. »Za preprečevanje in odpravo prekarnosti so potrebni številni ukrepi, ki zagotavljajo večjo zaščito, stabilnost in socialno varnost za delavce. Na MDDSZ smo že pripravili izhodišča za pripravo Strategije za odpravo prekarnosti, v kateri bomo predvideli nabor ukrepov, ki jih bomo nato realizirali v okviru akcijskega načrta,« napovedujejo.
Slovenija mora v dveh letih v svoj pravni red prenesti Direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila letos. »Temelj direktive predstavlja učinkovita in izpodbojna pravna domneva, ki jo bo morala vzpostaviti vsaka država in katere breme dokazovanja nasprotnega bo na delodajalcu oziroma platformi. Pravna domneva bo omogočala tistim, ki delo opravljajo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, da lažje uveljavijo obstoj delovnega razmerja,« razložijo na ministrstvu.
Stalno izboljševanje delovnih procesov
Pomemben vidik socialne varnosti zaposlenih je tudi skrb za varnost in zdravje pri delu. Podjetja se zavedajo, da je skrb za varnost in zdravje zaposlenih ključno za uspešnost podjetja. V Luki Koper poudarjajo, da je podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti in škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov korektno izdelana ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju z oddelkom varnosti in zdravja pri delu pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocena zajema vse kritične dejavnike tveganja in se sistematično revidira na podlagi vsakodnevnega spremljanja delovnih procesov, izrednih dogodkov na območju pristanišča, informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka.
Na osnovi prepoznanih tveganj delovnih mest in analize nezgod pri delu ter drugih izrednih dogodkov v Luki Koper določijo letne cilje in pripravijo programe izboljšav. Z rednimi notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi vodstvenega pregleda redno preverjajo in ocenjujejo ustreznost sistema. Vzpostavljen imajo tudi Mednarodni standard ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu.
Spodbujanje zaposlenih pri prevzemanju osebne odgovornosti za ohranjanje lastnega zdravja je pomemben vidik varnosti pri delu.
Največja tveganja se pojavljajo pri delavcih v operativnih pristaniških procesih, saj se pri teh delih pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu. Varne delovne pogoje zagotavljajo z različnimi organizacijskimi in tehničnimi ukrepi, odvisno od dejavnikov tveganja. Kot glavni ukrep pa izpostavljajo stalno izboljševanje delovnih procesov s pomočjo uvajanja novih naprednih tehnologij, kot sta avtomatizacija in digitalizacija.
Posebno skrb namenjajo tudi ozaveščanju zaposlenih s pomenom varnostnih ukrepov. Redno izvajajo usposabljanja za varno delo, pri čemer jim pomagajo interni mentorji, predavatelji in inštruktorji. Vzpostavljajo tudi poligone za praktično usposabljanje izven delovnih procesov na simulatorjih in poligonih. Za psihofizično pripravljenost zaposlenih in njihovo zdravje skrbijo preko pravic, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe, programa promocije zdravja in s sofinanciranjem programa Športnega društva Luke Koper.
Zaposleni sooblikujejo politiko varnosti in zdravja pri delu
Tveganja pri delu na letališču so na podlagi analiz nevarnosti za nastanek poškodb ocenjena kot največ zmerno tvegana. Tveganja se pojavljajo pri delovnih mestih v letališki operativi, kjer zaposleni med delovnimi nalogami opravljajo premike delovne opreme in vozil, se srečujejo s fizičnimi obremenitvami, lahko pridejo v stik z nevarnimi površinami, rokujejo z nevarnimi snovmi, opravljajo delo na višini ali so izpostavljeni hrupu. »Zaposlene postavljamo v središče našega poslovanja, zato z velikim posluhom, skrbnostjo in odgovornostjo upravljamo naše medsebojne odnose in skrbimo za zadovoljstvo sodelavcev,« pravijo v Fraportu. S tem uresničujejo strateško zavezo za visoko raven varnosti. V podjetju zagotavljajo varno in zdravo delovno okolje in sprejemajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje nesreč in škodljivih vplivov. Pri tem delujejo po sistemu varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001. Pripravljajo tudi redna usposabljanja za varno delo, skrbijo za dodatno osveščanje zaposlenih in redno nadzorujejo procese dela.
Za izboljšanje varnosti pri delu redno merijo in pregledujejo delovno okolje in ga prilagajajo zaposlenim v skladu z njihovimi potrebami. Tehnologijo in delovno opremo posodabljajo ter nadzirajo njeno uporabo, nadgrajujejo pa tudi sodelovanje z zunanjimi izvajalci na področju varnosti in zdravja pri delu.
Velik pomen dajejo tudi promociji zdravja. Zaposlene redno spodbujajo k odgovornemu in ustreznemu ravnanju in jih seznanjajo z njihovimi odgovornostmi in dolžnostmi za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja. »Pri tem recimo izpostavljamo pomembnost pravilne uporabe delovne opreme in drugih sredstev za delo, vključno z varnostnimi napravami, ter pravilne uporabe osebne varovalne opreme,« pojasnjujejo. Zaposlene spodbujajo, da ažurno poročajo o pomanjkljivostih, škodljivosti, okvarah ali drugih neželenih pojavih, ki bi pri delu lahko ogrozili zdravje in varnost. Zaposleni tako sooblikujejo politiko varnosti in zdravja pri delu, predvsem na področju sprejemanja ukrepov za preprečevanje nezgod pri delu, spodbujanja varnega dela in uvajanja najboljših praks. Pomemben vidik je tudi spodbujanje zaposlenih pri prevzemanju osebne odgovornosti za ohranjanje lastnega zdravja in k aktivnemu preživljanju prostega časa. Pri slednjem jim omogočajo pestro paleto športnih in drugih aktivnosti.
Ocene tveganja so izredno temeljite
V Cinkarni Celje izvajajo številne aktivnosti, namenjene varnosti zaposlenih: od teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter preverjanja znanja za varno in zdravo delo, tehnične varnosti pri delu, izvajanja meritev v delovnem okolju in zdravstvenih pregledov zaposlenih do prilagajanja delovnih mest in zagotavljanja ustrezne osebne varovalne opreme. Za vsako delovno mesto imajo temeljito Oceno tveganja, v kateri so razvidne obremenitve, tveganja in nevarnosti po posameznih sklopih ter glede na resnost in verjetnost nastanka tveganj.
Za tista delovna mesta, kjer delavci prihajajo v stik s kemičnimi snovmi je posebej opredeljena kemična ocena tveganja. Na delovnih mestih, kjer so delavci izpostavljeni kemičnim snovem, izvajajo tudi biološki monitoring v skladu z zakonodajo, raznolike in številne pa so tudi aktivnosti za spodbujanje zdravega načina življenja in ohranjanje zdravja zaposlenih.
V Cinkarni Celje se zavedajo z onesnaževanjem povezanih vplivov nevarnih snovi ter tveganj njihove uporabe za ljudi in okolje, zato z razvojnimi in investicijskimi projekti iščejo in uresničujejo načine za zniževanje njihove količine ali uporabe. Tako že v fazi razvoja pri izbiri novih oziroma nadomestnih nevarnih snovi poleg faktorja primernosti (funkcionalnosti) upoštevajo tudi vpliv nevarne snovi na okolje, varnost in zdravje.
Okrepiti želijo kulturo preventivnega ravnanja in vedenja
V podjetju Alpacem Cement so konec oktobra organizirali Alpacemov dan varnosti in zdravja pri delu. Namenjen je bil vsem zaposlenim v skupini Alpacem in obiskovalcem. Preko celega dne se je zvrstilo pet strokovnih predavanj s področij dela na višini, nočnega dela, duševnega zdravja na delovnem mestu in zdravega načina prehranjevanja ter pomena spremljanja in diagnostične obravnave ob znani pretekli izpostavljenosti azbestu. Udeleženci dogodka so si lahko izmerili holesterol, krvni pritisk in krvni sladkor, ogledali prikaze uporabe defibrilatorja, varnega dela na višini ter gašenja z gasilnim aparatom in vodnim topom iz gasilskega vozila. Prisotna so bila vsa tri prostovoljna gasilska društva, ki delujejo na območju občine Kanal ob Soči. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo podjetja Alpacem Cement je predstavilo tudi prizadevnost njihovih najmlajših članov. Paviljon programa SVIT je s tridimenzionalnim napihljivim modelom debelega črevesa omogočal interaktivno interpretacijo delovanja debelega črevesa in bolezenskih sprememb.
Alpacem Cement posveča veliko pozornosti zdravju zaposlenih in zmanjševanju tveganj na delovnih mestih skozi vse leto. Podjetje sledi zakonodaji in predpisom. S sistemom varstva in zdravja pri delu, ki ga je vpeljalo v svoje procese leta 2009, danes certificiranim po standardu ISO 45001, skrbi za čim bolj proaktivno in sistematično preprečevanje z delom povezanih nesreč in bolezni. Uvaja nenehne sistemske izboljšave, vlaga v delovno in osebno varovalno opremo, varno okolje in najboljšo usposobljenost strokovnih sodelavcev. Sistem varnosti in zdravja pri delu dopolnjujejo tudi programi promocije zdravja, pri katerem ima pomembno vlogo Športno društvo Alpacem. Za zagotavljanje požarne varnosti in drugih intervencij skrbi Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo podjetja. V skupini Alpacem deluje tudi invalidsko podjetje Alpacem Inde, d.o.o., namenjeno zaposlovanju, prilagojenemu potrebam invalidom, s čimer prispeva k sooblikovanju odgovorne in socialne družbe.
Gospodarstvo s predlogi za ureditev zdravstva
Gospodarstvo je že večkrat opozorilo na izzive slovenskega javnega zdravstva in pozvalo pristojne k reševanju težav. Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z reprezentativnimi delodajalskimi organizacijami izpostavila zaskrbljenost zaradi naraščajočega problema zdravstvenega absentizma. Pozvala je k sprejetju ukrepov za zmanjšanje absentizma, zagotovitvi večjega nadzora nad bolniškimi odsotnostmi ter vpeljavi drugih ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjšanju obsega absentizma in tako pripomogli k izboljšanju stanja vseh deležnikov na tem področju.
GZS poudarja pomen pospešitve digitalizacije zdravstva. Ključno za nadaljnji razvoj digitalizacije zdravstva je zagotoviti vzdržno in redno financiranje digitalizacije v zdravstvu; opolnomočiti in zadolžiti formalno strokovno skupino strokovnjakov s področja zdravstva, ki bo določala smernice in prioritete nadaljnjega razvoja in bo vključevala vse deležnike (MZ, NIJZ, ZZZS, predstavnike izvajalcev, predstavnike ponudnikov IT produktov); upoštevati »Strategijo digitalizacije zdravstva v Sloveniji za obdobje 2022- 2027«, ki jo je objavila Vlada RS, priprava pa je bila financirana iz sredstev EU; zagotoviti fleksibilnost pri zbiranju podatkov ter omogočiti sekundarno rabo podatkov tudi s pomočjo jasnih in transparentnih postopkov za dodelitev dostopa.