Shrani za kasnejše branje.
Od leta 2019 do danes so v Incom Leone promet celo podvojili na račun inovativnosti, razvojnih komponent ter tesnega sodelovanja z dobavitelji surovin in strojne opreme.
Mateja Jordan, foto: Jan Čermelj
V podjetju Incom Leone v Ajdovščini vsak dan izdelajo več kot tri milijone kosov okoli tisoč vrst slastnega sladoleda. Z njim se sladkajo v kar 39 državah sveta, znamki Leone in Alive poznajo tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Vietnamu. V zadnjem desetletju, odkar podjetje vodi Boštjan Jerončič, prihodki od skokovito naraščajo; v zadnjih petih letih so jih celo podvojili – lani so se povzpeli že na 135,3 milijona evrov. Čisto na začetku današnje zgodbe o uspehu pa je bil mlad mož, ki je sanjal o najboljšem sladoledu na svetu.
Zadnje desetletje so v vašem podjetju zaznamovale velikanske investicije … Katere so bile poleg tega odločilne poteze, da je danes Incom Leone zgodba o uspehu?
V tem času je podjetje intenzivno vlagalo v tehnologijo in z vrhunskimi izdelki pridobivalo položaj na trgu. Do položaja, ki ga ima danes v Evropi, smo prišli z uspešno izbiro trgov in kupcev. Danes nas evropski kupci poznajo kot enega najbolj inovativnih proizvajalcev, ki prispeva tudi k inovativnosti njihovih podjetij. Marsikatera veriga, s katero smo sodelovali, je postala ena najbolj inovativnih na svojem tržišču.
V tem obdobju smo utrdili tudi svoj položaj na najzahtevnejših trgih – v Nemčiji, Združenem kraljestvu in celo v Skandinaviji, kjer je konzumacija sladoleda največja v Evropi. Na teh velikih trgih sodelujemo kot razvojni partnerji največjih trgovcev, pa tudi z multinacionalkami, nosilci zelo močnih blagovnih znamk.
Če primerjamo oba naša proizvodna segmenta – sladoled in čokolado, s katero smo začeli leta 2020, lahko rečemo, da smo pri sladoledu maturirali, pri čokoladi pa smo še v mali šoli. Čeprav je pot pri čokoladi malo lažja ter hitrejša, saj smo zaradi sladoleda že prepoznavni.
Ko si enkrat na vrhu in si ustvariš ime, je seveda lažje odpirati nove poti in iskati nove kupce. Seveda pa je treba ta ritem razvoja in inovativnosti tudi ohranjati oziroma ga nadgrajevati. Mi zato ogromno vlagamo v opremo in s tem ohranjamo našo konkurenčnost. Na področju proizvodnje sladoleda se veliko ukvarjamo tudi z avtomatizacijo in digitalizacijo vseh procesov in na ta način konkurenčnost še izboljšujemo. Seveda pa je za uspeh pomembna tudi ekipa mladih in zagnanih ljudi, ki jim zaupamo.
Če primerjamo oba naša proizvodna segmenta – sladoled in čokolado, s katero smo začeli leta 2020, lahko rečemo, da smo pri sladoledu maturirali, pri čokoladi pa smo še v mali šoli.
Kako je podjetje, ki proizvaja sladoled, lani doseglo 135 milijonov evrov od prodaje?
Stalno iščemo odgovor na vprašanje, zakaj bi kupec kupil naš sladoled, in izkoriščamo svoje prednosti. Med njimi so inovativnost, kompleksnost rešitev, izjemna odzivnost in zagotovo tudi kombinacija in široka paleta izdelkov, kot so korneti, palčke, lončki …
Poleg tega je v zadnjem času na trgu prišlo do številnih prevzemov, nastali so močni in neprilagodljivi konglomerati, s katerimi trgovske verige ne želijo sodelovati. Zato se raje odločajo za sodelovanje z neodvisnimi proizvajalci, ki ogromno energije vlagajo tudi v prilagajanje spremembam na trgu.
Kot podjetje v vsaki krizi še malo zrastemo. Kljub aktualnim okoliščinam je rast potrošnje sladoleda na svetovni ravni štiri in pol do petodstotna, povečujeta pa se tudi potrošnja sladoleda na posameznika in poraba sladoleda v zimskem obdobju. Sladoled je cenovno ugodna sladica, zato si jo lahko ljudje privoščijo tudi v času krize. Naša rast, ki se vsako leto povečuje, je več kot desetodstotna. Od leta 2019 do letos smo promet celo podvojili in to na račun inovativnosti, razvojnih komponent ter tesnega sodelovanja z dobavitelji surovin in strojne opreme.
Imamo možnost, da rešitve proizvajalca strojne opreme preizkušamo leto ali dve pred ostalimi, kar nam omogoča precejšnjo prednost. Ker imamo razvojne ekipe v hiši, pa je ta prednost še višja. Trenutno izdelujemo dve napravi, s katerima bomo prednost skušali še povečati.
Zaradi naštetega tudi konkurenca, celo multinacionalke, v nas prepoznavajo inovativnega partnerja, s katerim lahko preko svojih blagovnih znamk postanejo še bolj prepoznavne. Razvoj gre pri nas bistveno hitreje kot pri velikih proizvajalcih, ki za rešitve potrebujejo veliko več časa, in jih lahko medtem konkurenca prehiti.
Kljub temu da smo zrasli in postali bolj okorni, skušamo ohranjati hitre reakcije, da lahko vedno znova presenečamo kupce oziroma ostajamo korak pred konkurenco.
Kako ste se naučili delati dober sladoled? Vas ni bilo strah, glede na to, da ste zelo blizu Italijanom, ki so poznani kot mojstri te sladice?
Zgodba se je začela razvijati v zgodnjih 90-ih letih, ko je lastnik, Andrej Slokar, želel ustvariti sladoled z odlično strukturo in odličnim okusom. Seveda je izkoristil tudi znanje italijanskega trga, kjer še danes sledimo novim načinom izdelave in okusom. Po drugi strani pa se učimo tudi od velikih partnerjev s tradicijo izdelave sladoleda in rešitvami, ki smo jih implementirali v razvoj našega podjetja.
Kljub temu da smo zrasli in postali bolj okorni, skušamo ohranjati hitre reakcije, da lahko vedno znova presenečamo kupce oziroma ostajamo korak pred konkurenco. To ni vedno najlažje, saj je sladoled specifična, nestabilna panoga. Veliko je zalog, saj se večina sladoleda proda v štirih, petih mesecih leta, pa tudi celoten tok proizvodnje sladoleda je nekaj posebnega.
Kako je nastala blagovna znamka Leone in v čem je njena posebnost, da ne rečem skrivnost? S čim konkurirate tujim, uveljavljenim znamkam?
Lastnik je začel z izdelavo petlitrskih banjic sladoleda za svoj lokal. Ko jih je začel prodajati drugim gostincem, je bilo treba najti ime oziroma blagovno znamko. Med predlogi je bilo tudi ime Leone, ki se mu kot italijansko najprej ni zdelo najbolj ustrezno – leone v italijanščini pomeni lev. Prav to pa se je pozneje izkazalo kot posrečeno, saj nas v svetu zdaj povezujejo z Italijani, priznanimi izdelovalci sladoleda. Samo ime blagovne znamke nam je zato prineslo veliko dobrega in nanjo smo zelo ponosni. Znamka Leone je prisotna v kar treh četrtinah držav, kamor izvažamo sladoled. Poleg te imamo še dve drugi blagovni znamki sladoleda – bolj zdravo linijo Alive in znamko Jamaica, ki ponuja vrhunske izdelke s preverjenimi, kakovostnimi sestavinami po dostopni ceni in je idealna za trgovce, ki iščejo zanesljivo izbiro brez potrebe po njihovi lastni blagovni znamki.
Kakšni so trendi v proizvodnji sladoleda? So to proteinski, manj sladki sladoledi, kot pri znamki Alive? Je na obzorju še kakšna novost?
Ves čas sledimo trendom na svetovni ravni. Proteinski sladoledi so k nam prišli iz ZDA, mi pa smo našim proteinskim sladoledom Alive dodali še razne veganske ter bolj zdrave sladolede in na koncu ustvarili blagovno znamko, ki narekuje trende. Seveda so to še vedno nišni proizvodi, ki pa so zaradi prisotnosti na več lokalnih trgih dovolj zanimivi za nas. Znamka Alive je pri specifičnih kupcih, predvsem v tujini, še bolj prepoznavna kot precej bolje prodajana Leone.
Danes ste prisotni v skoraj 40 državah, tudi na Kitajskem in v Izraelu. Kako ste prodrli na oddaljene trge, kot so Avstralija, ZDA, Vietnam in Nova Zelandija?
Z enostavnimi izdelki, ki jih znajo v teh državah narediti sami, to ne bi bilo mogoče. Zaradi cen ladijskih prevozov do najbolj oddaljenih trgov to tudi ne bi bilo smiselno. Začeli smo z izvozom na Novo Zelandijo, da bi zaradi obrata letnih časov nekoliko nevtralizirali razliko v prodaji med poletjem in zimo. Od vsega začetka pa smo na teh trgih iskali izdelke, ki jih sami nimajo oziroma jih ne znajo narediti.
Zanimivo je, da izdelke, ki jih razvijemo za Veliko Britanijo, nato uspešno lansiramo tudi v Ameriko, z zamikom pa jih prodamo tudi v Avstralijo in na Novo Zelandijo. To so nišni, inovativni izdelki, ki so za te trge izredno zanimivi. V Ameriki so to predvsem licenčni izdelki, palčke z večkratnim oblivom čokolade in drugimi oblivi, specialne oblike kornetov, barsov … Nova Zelandija je s 23 litri in pol na prebivalca največji potrošnik sladoleda na svetu in zato za nas zelo zanimiva. Za primerjavo – v Sloveniji ga pojemo povprečno štiri litre na leto. Pričakujemo pa, da se bodo tudi te države začele počasi zavedati vpliva na okolje in poskušale podpirati svoje domače proizvajalce.
Ena glavnih motivacij za mlade je, da je podjetje v stalnem razvoju, da dela nove stvari, da sodeluje z najbolj zahtevnimi kupci.
Kako se razlikujejo okusi ljubiteljev sladoleda v tujih državah?
V Evropi prepoznavamo tri tipična območja – Nemci imajo radi bolj smetanaste okuse, v tradicionalnem delu Evrope z angleškim trgom na čelu so bolj priljubljeni karamelni okusi z več dodatki – podobno je tudi v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji – v delu Evrope z Italijo pa imajo raje bolj lahke in rahle okuse na bazi smetane.
Na nekaterih trgih, kot je recimo Vietnam, pa zahtevajo svoje, specialne okuse. Sladoled z okusom zelenega čaja smo razvijali kar dve leti, a smo naročnika uspeli zadovoljiti šele, ko smo uporabili njihove arome. Kopiranje je težje kot razvijanje novih okusov. In zanimivo – največkrat je najtežje skopirati najbolj enostavne okuse, kot je recimo vanilja.
Več kot 700 zaposlenih imate. Imate tudi vi težave s kadri? Sploh tehnični kader je zelo pomemben, potrebujete iznajdljive ljudi, inovatorje. Kako jih pritegnete in kako jih prepričate, da ostanejo?
Ogromno energije vložimo že v samo kadriranje in poskušamo izbirati najboljše kadre, mlade ljudi skozi sistem pa tudi priučimo za posamezne naloge. Ena glavnih motivacij za mlade je, da je podjetje v stalnem razvoju, da dela nove stvari, da sodeluje z najbolj zahtevnimi kupci. Delo z velikimi partnerji pa, po drugi strani, od zaposlenih seveda zahteva ogromno znanja in prepričljivosti na svojem področju. Partnerji pričakujejo perfekcijo.
Naše podjetje najtežje pridobi strojnike – operaterje na linijah, morda zaradi monotonega dela, čeprav to zahteva tudi ogromno znanja. Določene linije pri nas delajo celo tri izmene, zato so ti zaposleni za nas ključnega pomena in iščemo načine, kako jih pridobiti in zadržati za daljše obdobje. V to vlagamo veliko energije.
Na drugih področjih nimamo večjih težav, čeprav tudi v Vipavski dolini primanjkuje strokovnega kadra. Mislim, da moramo biti tudi delodajalci dovolj zanimivi, da si bodo mladi želeli delati pri nas. Prav razvoj in sodelovanje z multinacionalkami so tisti parametri, ki mlade privlačijo.
Zakaj pa čokolada? Se lahko kosate z znamkami, ki jih vsi poznamo? Kam želite priti s čokolado?
S čokolado si želimo vsaj tako daleč kot s sladoledom. Čokolado sicer že od leta 2010 izdelujemo kot polizdelek za sladoled, med pandemijo pa smo začeli razmišljati o tem, da bi del proizvodnje usmerili v končne izdelke. Odločili smo se, da ne bomo delali klasičnih čokoladnih tablic in konkurirali velikim proizvajalcem s tradicijo, ampak nišne izdelke, ki smo jih uspešno ponudili trgu. Še vedno smo v začetni fazi in počasi pridobivamo prave kanale. V zadnjih dveh letih, ko so se cene kakavovih surovin dvignile, smo uspešno razvili in že pričeli z uporabo alternativnih surovin. Trgu lahko ponudimo čokoladni izdelek, ki ima vse lastnosti prave čokolade – okus, teksturo in užitek – čeprav po sestavi ne ustreza klasičnim čokoladnim standardom. Trgu tako ponujamo čokolado, ki ni čokolada, pa kupec tega brez branja deklaracij sploh ne ve. Vemo, da nima smisla poskušati se kosati z velikimi, zato se usmerjamo v nišne smeri. Opažamo pa, da tudi uveljavljene tovarne čokolade prodajajo čokolado z veliko več dodatki, kot je same čokolade. Trend gre v neke nove smeri, saj si bomo čokolado očitno vse težje privoščili. Trende je treba spremljati in jih znati tudi narekovati, zato mi razvijamo tehnologijo za inovativne pristope mletja in predelave surovin, ki niso kakavove, in njihovo vključitev v proizvodnjo. Naša prednost je, da lahko te inovativne rešitve kombiniramo s sladoledom.
S čokolado trenutno pokrivamo okoli 15 trgov, tudi po zaslugi trgovskih verig Lidl in Aldi, ki so prisotne v več državah. Zdaj pa se vseeno bolj fokusiramo na razvoj izdelkov, da jih bomo lahko lansirali na prave trge.
Podjetja se moramo zavedati, da smo del velike verige, zato moramo imeti izpolnjene določene standarde. Pri nas imamo tudi ekipo, ki se ukvarja samo z ESG in zmanjševanjem ogljičnega odtisa.
Kako se vam je uspelo povezati z multinacionalkami?
To se je zgodilo po zaslugi naših evropskih partnerjev, ki so nas priporočili svojim partnerjem v ZDA. Dogajajo se tudi zelo zanimive zgodbe. Tako smo recimo za veliko blagovno znamko naredili original, potem pa nas je neka trgovska veriga vprašala, ali bi znali zanje ustvariti takšen izdelek. Ponekod smo začeli že kopirati sami sebe.
Kako v podjetju, kjer je poraba energije velika, uresničujete zeleni prehod in trajnostnost?
V zeleni prehod oziroma zmanjševanje ogljičnega odtisa nas poleg same zakonodaje silijo tudi multinacionalke, ki so na tem področju korak naprej. Intenzivno se pripravljamo na zakonsko obveznost trajnostnega poročanja leta 2026. V hiši smo že veliko naredili na zmanjšanju porabe električne energije, plina in embalaže, vključujemo pa tudi našo dobaviteljsko verigo. Porabo vode smo zmanjšali kar za 30 odstotkov. Investirali smo v čistilno napravo, delamo tudi na novi reciklaži, da bomo lahko določene odpadke primarno predelali že v podjetju. Tudi izdelke obdelujemo trajnostno, od embalaže do samega izdelka. Podjetja se moramo zavedati, da smo del velike verige, zato moramo imeti izpolnjene določene standarde. Pri nas imamo tudi ekipo, ki se ukvarja samo z ESG in zmanjševanjem ogljičnega odtisa.
Pri proizvodnji sladoleda je veliko embalaže – plastike, folije … Zakaj ne uporabljate papirja?
Uporabljamo tako plastiko kot papir. Sladoled namreč zahteva embalažo, ki zagotavlja zaščito pred vlago, maščobami in temperaturnimi spremembami. Papir brez dodatnih premazov – kot so plastične ali voščene plasti – pogosto ne zadostuje tem zahtevam, saj lahko pride do puščanja ali izgube zaščitne funkcije embalaže, je pa primeren za sekundarno ali terciarno embalažo, ki ne prihaja v neposreden stik z živilom.
Predvsem stalno iščemo bolj trajnostne rešitve znotraj omejitev zaradi specifik panoge. Tako smo med prvimi v panogi smo stanjšali stene plastične embalaže. Prav tako smo sladoledne banjice naše blagovne znamke Leone izdelali iz 90-odstotne trajnostne bioplastike, pridobljene iz rastlinskih virov. Tudi druge bolj zelene embalažne korake delamo, npr. z uporabo premaza iz rastlinskega voska smo omogočili domače kompostiranje lesenih palčk. Mi že imamo tehnologijo, s katero bi lahko razvili bolj ekološko papirno folijo, problem pa je cena, ki je trgovec ni pripravljen plačati. Dokler si ne bomo proizvajalca embalaže ter izdelka in trgovec razdelili tega stroška, ne bo sprememb. Evropa je na področju zelenega prehoda zelo stroga in nekaj korakov pred Ameriko ali ZDA, ki imajo zaradi tega velike konkurenčne prednosti.
Incom Leone je eno redkih podjetij v rokah enega, slovenskega lastnika. Kakšna bo njegova prihodnost?
Smo največje slovensko živilsko podjetje v slovenskih rokah. Naša prihodnost je svetla, saj se bo pot podjetja nadaljevala, ker ima lastnik v hiši že drugo generacijo. Povprečna starost naših zaposlenih je 37 let in ključne funkcije se počasi prenašajo na naslednjo generacijo. Ne bojimo se prihodnosti tudi glede na trende rasti, ki jih dosegajo naše industrije. Prepričan sem, da jih bomo, če bomo delovali v zastavljeni smeri, celo prehitevali.