Shrani za kasnejše branje.
Gorenjska podjetja novosti ne zavračajo, ampak jih sprejemajo z odgovornostjo, dolgoročnim razmislekom in jasnim zavedanjem, da spremembe terjajo stabilne temelje.
Mateja Jordan; foto: Matic Grašič
Življenje v zaprtih dolinah z malo rodovitne zemlje je izoblikovalo trdožive in previdne ljudi, ki vsako potezo dobro premislijo, previdnost gorenjskih podjetij ob aktualnih izzivih digitalizacije in zelenega prehoda osvetljuje Janka Planinc. Predsednica Upravnega odbora Regionalne zbornice Gorenjska (RZG) funkcijo predaja po več kot 13 letih, po dveh desetletjih pa se poslavlja tudi direktorica Jadranka Švarc, s katero sta v usklajenem tandemu v okviru zbornice skupaj krepili podporo regionalnemu poslovnemu okolju. V intervjuju, ki ga objavljamo kot poklon njuni viziji in skupnim prizadevanjem, pa z novo direktorico Nino Vrabelj odpiramo tudi poglavje o izzivih in priložnostih, ki čakajo Gorenjsko na poti v digitalno in zeleno prihodnost.
Direktorica in predsednica UO Regionalne zbornice Gorenjska se poslavljata tako rekoč hkrati. Kako ocenjujeta vajino sodelovanje?
Švarc: Najino sodelovanje je bilo vedno profesionalno, odgovorno, predvsem pa odkrito. Obe sva poskušali funkciji opravljati zelo odgovorno do članov, do celotnega gospodarstva in vodstva zbornice v Ljubljani. Z »mamo« sva vsa leta odlično sodelovali, večkrat izrazili svoje mnenje, tudi kritiko, če je bila potrebna. Skupaj sva delovali razumno in hkrati čustveno, v tem sva kot eno. Mislim, da sva bili prav zaradi tega kar uspešni. Poleg tega pa smo vsa leta imeli v upravnih odborih ekipo, ki se je znala strokovno pogovarjati in iskati skupne ključne točke za dobrobit regijskega in celotnega gospodarstva. Člani veliko pričakujejo od zbornice in samo sodelovanje z roko v roki nam lahko prinese obojestranski uspeh.
Planinc: Zelo sem počaščena, da sem sodelovala z direktorico Jadranko Švarc. Po značaju sva si sicer zelo podobni, vsaka s svojimi izkušnjami pa sva zbornici v tem obdobju prispevali najboljše, kar sva lahko. To sožitje med nama je prineslo sinergetični učinek, v katerem je »ena plus ena – tri«. Obe premoreva empatijo, ki je v zadnjem času še posebej pomembna, morda še bolj kot druge organizacijske in menedžerske sposobnosti. Z energijo in znanjem pa sva poskušali k takšnemu proaktivnemu delovanju spodbuditi tudi ostale člane UO. Ponosna sem, da članstvo UO ni bilo samo članstvo na papirju.
S katerimi najbolj perečimi izzivi sta se srečevali v tem času?
Planinc: Tako rekoč na dnevnem redu so bili kadrovski izzivi, predvsem pomanjkanje ustreznih kadrov, zato smo se povezovali z regijskimi izobraževalnimi institucijami in potrjevali šolske programe, ki jih je narekovalo gospodarstvo.
Poseben izziv v preteklosti je bilo tudi pomanjkanje poslovnih con za podjetnike in obrtnike. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in obrtnimi zbornicami v regiji smo uspeli doseči, da ima danes večina gorenjskih občin moderne cone, v katerih delujejo uspešna in vrhunska podjetja.
Ne moremo mimo energetske krize, ki je v večji meri vplivala na poslovanje predelovalne industrije. Gorenjsko gospodarstvo je pretežno izvozno usmerjeno, predvsem na zahodnoevropske trge, zato nas skrbi trenutna kriza v Nemčiji. Aktualni izziv, s katerim se vodstvo GZS intenzivno ukvarja, so omrežnine. Ves čas pa se srečujemo tudi z dodatnimi obremenitvami plač in gospodarstva nasploh.
Se je situacija na področju razpoložljivosti kadrov kaj spremenila? Kje so največji primanjkljaji in kako se z njimi soočajo podjetja?
Švarc: Danes je izrazito pomanjkanje tehničnih kadrov s specifičnimi znanji – strojnikov, lesnih inženirjev, informatikov. Veliko težav imajo tudi v gostinstvu, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu, primanjkuje proizvodnih delavcev v predelovanih dejavnostih. Delodajalci težko najdejo kader za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in imajo neugoden urnik. Stanje se vztrajno slabša, zato v podjetjih uvajajo različne ukrepe, od nadur in zaposlovanja preko kadrovskih agencij do podaljševanja delovne aktivnosti starejših. Pomagajo si tudi z zaposlovanjem tujcev, čeprav se praznijo tudi kadrovski bazeni bivših jugoslovanskih republik.
Nekatera podjetja zaradi tega, pa tudi zaradi visokih stroškov dela že nekaj časa razmišljajo tudi o selitvi proizvodnje na Hrvaško, v Bosno ali v Srbijo. Od države zato pričakujejo pospešitev ukrepov in strategijo ekonomskih migracij.
Planinc: Rešitev na daljši rok je lahko tudi štipendiranje mladih za tehnične poklice. Na zbornici že več let spodbujamo razvoj vajeništva in Gorenjska s Šolskim centrom Škofja Loka ima, zaradi odličnega sodelovanja gospodarstva in šol, največ vajencev med vsemi regijami. Zbornica je vmesni člen med šolstvom in gospodarstvom in lahko predstavlja zgled za celotno Slovenijo.
Vsa leta smo imeli v upravnih odborih ekipo, ki se je znala strokovno pogovarjati in iskati skupne ključne točke za dobrobit regijskega in celotnega gospodarstva.
Krepitev kadrov in razvoj kompetenc imata tudi v viziji nove direktorice pomembno mesto. Kako ju nameravate uresničiti?
Vrabelj: To bo vedno večji problem, zato sem si zamislila ustanovitev Odbora za kadre, razvoj kompetenc in izobraževanje za gorenjska podjetja. Še pred tem pa bo treba preveriti interes pri članih, za katere sem pripravila poglobljen intervju z vseh področij, ki jih pokriva moja vizija. Na podlagi tega bodo oblikovane storitve in novi odbori.
V sedanji fazi pa je ključno nadaljevanje povezovanja z izobraževalnimi institucijami za oblikovanje programov, prilagojenih potrebam gospodarstva, s poudarkom na deficitarnih poklicih in novih kompetencah za digitalno dobo.
Ključna novost bodo mikrodokazila, ki jih bodo lahko podjetja izkoristila v sklopu izobraževalnega programa. Aktivno bomo sodelovali pri pripravi programov, ki omogočajo hitro in ciljno pridobivanje znanj, prilagojenih specifičnim potrebam podjetij. V načrtu imam tudi nadaljnjo promocijo poklicev in vajeništva, spodbujanje vseživljenjskega učenja in različne praktične delavnice za nadgradnjo tehničnih, digitalnih ali mehkih veščin. Podjetjem pa bomo z različnimi ukrepi poskušali olajšati tudi dostop do kvalificirane delovne sile.
Kateri so še drugi bistveni (še neuresničeni) izzivi, ki ostajajo za vajina naslednika?
Planinc: Želeli bi si tudi več poudarka na razvoju in inovativnosti. Naša zbornica že več kot dvajset let spodbuja inovativnost podjetij, saj brez idej ni inovacij niti razvoja. To je izziv, ki ga bo treba tudi na Gorenjskem oziroma nasploh v Sloveniji postaviti še bolj v ospredje. Lani je GZS podpisala zavezništvo med gospodarstvom, znanostjo in politiko, katerega cilj je napredovanje Slovenije po evropskem inovacijskem indeksu med vodilne inovatorje.
Prevelika obremenitev gospodarstva je stalnica že vrsto let in tudi trenutna vlada gospodarstva ne razbremenjuje, ampak napoveduje še dodatne obremenitve. Rešene niso niti omrežnine, čeprav je predsednik vlade na vrhu gospodarstva nakazal določene rešitve.
Zamenjali boste direktorico z bogatimi, dolgoletnimi izkušnjami. Kolikšno odgovornost čutite ob tem in kje vi sami vidite največji izziv?
Vrabelj: Prevzeti takšno odgovorno funkcijo je zame velika čast in hkrati izziv, saj spoštujem dosežke moje predhodnice. Čutim veliko odgovornost, ker želim ohraniti visoke standarde in hkrati nadgraditi storitve in ustanoviti nove sekcije, ki bodo odgovarjale potrebam in izzivom podjetij.
Zbornico želim postaviti v središče gospodarskega dogajanja, ne le kot podporno institucijo, ampak kot gonilo sprememb, ki se odziva na hitre spremembe in potrebe lokalnega, regijskega in globalnega okolja. Poleg kadrov, razvoja in inovacij bo velik poudarek tudi na zelenem prehodu, predvsem nefinančnem poročanju in digitalni transformaciji. Z inovativnimi odbori, kot so Odbor za raziskave, razvoj in inovacije, Odbor za digitalno preobrazbo in Odbor za zeleni prehod, želim zbornico še bolj približati specifičnim potrebam podjetij v regiji. V sodelovanju s Centrom za mednarodno poslovanje pa bomo bolj spodbujali tudi internacionalizacijo.
Zavedam se, da je to delo večplastno in vključuje tako operativno vodenje kot strateško načrtovanje za prihodnost. Vloga direktorice Regionalne zbornice Gorenjska je ključna pri soustvarjanju gospodarskega napredka regije.
Je v »vajinem obdobju« prišlo do kakšnih bistvenih sprememb na gospodarskem področju Gorenjske? So se razmerja med najmočnejšimi panogami kaj spremenila?
Švarc: Gorenjska se je postopno odmikala od podobe industrijske regije, vendar so kljub veliki rasti storitvenih dejavnosti predelovalne panoge ostajale pomembne za gospodarstvo in zaposlovanje prebivalstva. Usihala so v preteklosti nosilna in za regijo zelo pomembna delovno intenzivna podjetja iz tekstilne in čevljarske industrije. Na srečo je iz pogorišč nastalo nekaj uspešnih malih podjetij, ki nadaljujejo omenjeno dejavnost.
Vrzel, ki je nastala z zapiranjem velike industrije, so zapolnila nova podjetja, ki so se usmerila v izvoz. Številna so zrasla iz nekdanjih obrtnih delavnic, danes pa imajo velike proizvodne obrate v novih poslovnih conah. Zavedajo se pomena trajnosti, velik poudarek namenjajo procesom digitalizacije.
Planinc: Predelovalna industrija še vedno predstavlja skoraj polovico vseh prihodkov, sicer pa so razmerja ostala približno ista. Nekoliko je pridobila proizvodnja električne energije s fotovoltaičnim sistemom NGEN v Žirovnici, kjer je neto dodana vrednost na zaposlenega zelo poskočila in znaša 143.042 evrov.
Po neto dodani vrednosti na zaposlenega izstopajo tudi dejavnosti, ki se ukvarjajo s poslovanjem nepremičnin. Vedno bolj pridobiva tudi zelena in digitalna usmeritev, katerima se bodo morala prilagoditi tudi druga podjetja.
Gorenjska podjetja veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Kar nekaj srednjih in velikih podjetij je zelo uspešnih, ker za njimi stoji dobro podprt in inovacijsko odgovoren vodstveni kader.
Regija ima zelo ugodno prometno lego in izjemne naravne danosti. Katere so še druge njene poglavitne prednosti? In katere slabosti oziroma neizkoriščene možnosti?
Švarc: Čeprav je Gorenjska ena najbolj turistično razvitih regij, velik problem na škofjeloškem območju in v blejsko-bohinjskem kotu predstavlja cestna infrastruktura. Nujna bi bila tudi nadgradnja železniške povezave do Jesenic in seveda železniška povezava z letališčem Brnik. Največji vpliv na uresničitev teh projektov imamo kot zbornica v sklopu Regionalnega razvojnega programa, kjer lahko vplivamo tudi na investicije. Povezati pa bi se morali tudi z drugimi regijami oziroma zbornicami, predvsem pa bi morali biti zelo vztrajni.
Izkoristiti bi morali tudi sinergije znotraj zbornice, saj nekatere projekte zagovarjamo tako na ravni dejavnosti preko Združenja za promet kot na korporativni ravni. Takšni projekti so pomembni ne le za regijo, pač pa tudi za širši razvoj.
Druga cev predora Karavanke bo prinesla razbremenitev obstoječe infrastrukture, hitrejši pretok tovornjakov, nove gospodarske cone z gradnjo bencinskih servisov, obmejnih trgovin, skladišč in proizvodnih obratov. Izpostavila bi še poslovno cono Žirovnica, ki leži neposredno ob avtocesti in je idealno izhodišče za poslovanje na trgih Srednje Evrope. Z boljšo cestno povezavo oziroma pretočnostjo bo še posebej po odprtju druge cevi karavanškega predora potencialno zanimiva za podjetja z avstrijske Koroške.
Kako so se in se danes podjetja soočajo z energetsko in splošno geopolitično krizo? V zadnjem intervjuju za Glas gospodarstva leta 2022 ste bili, zelo pesimistični. So se črnoglede napovedi uresničile?
Švarc: Žal so se uresničile in so vse bolj pereče. Podjetja razmišljajo o selitvi proizvodnje v tujino, največ na Hrvaško. Pestijo jih visoki stroški plač, energije, cene surovin, pritiski dobaviteljev itd.. Dodatno obremenjevanje gospodarstva zelo negativno vpliva na poslovanje podjetij.
Kritike pogosto letijo na prenizko dodano vrednost izdelkov in storitev ter preveč odvisno gospodarstvo v regiji, pa tudi na premajhno število inovativnih podjetij, pomanjkljivo podporno okolje v smislu inkubatorjev, tehnoloških parkov … Kje vidita vlogo zbornice pri spodbujanju znanja, kreativnosti in inovativnosti?
Švarc: Dodana vrednost na zaposlenega je 57.800 evrov, kar še ne dosega številke, ki smo si jo zadali. Glede na industrijo, ki jo imamo, pa višja žal ne more biti. Z razvojem in visokotehnološkimi podjetji pa se bo tudi dodana vrednost povišala.
Bistveno je, da spodbujamo inovativnost in kreativnost, kar na zbornici počnemo že dvajset let in smo dokaj uspešni. Podjetja z Gorenjske veliko vlagajo v raziskave in razvoj in sodijo med najbolj inovativna v Sloveniji. Tukaj je kar nekaj srednjih in velikih podjetij, ki so, ko govorimo o inovativnosti, zelo uspešna, ker za njimi stoji dobro podprt in inovacijsko odgovoren vodstveni kader. Pomembni so tudi ustrezni pogoji, ki jih mora država spodbujati z zakonodajo, ter povezovanje med ministrstvoma za šolstvo in gospodarstvo ter GZS. Vidik inoviranja je zelo širok, predvsem pa inovacij ni, če niso finančno podprte.
Kakšna bo v prihodnjih letih vloga zbornice na področju spodbujanja inovacij in tehnološkega napredka, pa tudi digitalizacije in zelenega prehoda?
Vrabelj: Dobro zgodbo regionalnega razpisa za inovacije bomo nadaljevali z novim Odborom za raziskave, razvoj in inovacije, kjer bomo spodbujali povezovanje z raziskovalnimi institucijami, s tehnološkimi parki in z inkubatorji ter koriščenje virov, ki so na voljo za raziskave, razvoj in inovacije. Želimo ustvariti tudi platformo za povezovanje vseh razvojnikov in inovatorjev v gorenjskih podjetjih, kjer bodo lahko delili znanje, izkušnje in dobre prakse ter tako krepili inovacijski potencial regije. Z ločitvijo proračuna, kjer bo najmanj četrt odstotka BDP-ja namenjenega izključno inovacijam, je prihodnost nekoliko bolj svetla. Žal pa že tri leta čakamo na razpise s tega področja za podjetja.
Zbornico želim postaviti v središče gospodarskega dogajanja, ne le kot podporno institucijo, ampak kot gonilo sprememb, ki se odziva na potrebe lokalnega, regijskega in globalnega okolja.
Gorenjska je med turistično bolj privlačnimi destinacijami v Sloveniji, ki pa ima gotovo še neizkoriščen potencial. Kaj se je v zadnjih letih na tem področju že premaknilo in katere investicije v dodatno turistično in javno infrastrukturo ter razvoj inovativne ponudbe bi bile nujne?
Švarc: Za pohodništvo je ključna posodobitev planinskih in tematskih poti, za razvoj kolesarjenja pa je najprej treba vzpostaviti krožno pot na trasi slovenske turno kolesarske poti in kolesarskih poti po Karavankah. Pripraviti je treba tudi strategijo razvoja kolesarjenja in spodbujati razvoj specializirane kolesarske ponudbe.
Bolje bi morali znati izkoristiti mednarodne športne dogodke in športne priprave vrhunskih športnikov in s tem športne centre Planica, Pokljuka, Bled, Kranj in Brdo. Za to so seveda potrebna vlaganja v dodatno turistično in javno infrastrukturo in razvoj inovativne ponudbe. Izpostaviti je treba tudi najboljše turistične prireditve v regiji in jih nadgraditi ter promovirati kot »premium dogodke« s poudarkom na sezonah ter izdelati skupen koledar prireditev za dve leti vnaprej.
Planinc: Nekateri nosilni produkti so v regiji že dobro razviti in predstavljajo glavni fokus razvoja. To so počitnice v gorah, športni turizem, »outdoor«, poslovna srečanja in dogodki, pa tudi mesta in kultura, gastronomija. Ponudbo pa bi bilo treba nadgraditi in popestriti, da bo dovolj zanimiva in bo pritegnila goste tudi izven sezone, hkrati pa bo motiv za daljše bivanje. Neizkoriščen potencial za podaljševanje sezone v regiji je ribolov, predvsem muharjenje na rekah Julijskih Alp.
Za razvoj trajnostnega in butičnega turizma je nujno vlaganje v boljšo interpretacijo in oživitev pestre in raznolike ponudbe dediščine Gorenjske. Želimo ohraniti zdravo okolje in kakovost bivanja na Gorenjskem, ob tem pa spodbujati butični turizem, kmečki turizem, glamping itd., kjer svoje poslovne priložnosti vidijo tudi mladi.
Velik potencial je tudi v kulinariki. Zbornica je imela kar nekaj uspešnih projektov, med njimi Kulinarično popotovanje z Urošem Štefelinom, ki je naše gostince učil priprave hrane. Skupaj z regionalnimi razvojnimi agencijami, obrtnimi zbornicami in zavodi za turizem vsaj dvakrat na leto na Brdu organiziramo predstavitev lokalnih pridelovalcev hrane. Lep primer sodelovanja med gostinci in lokalnimi pridelovalci je tudi Radovljica, znana po Dnevih Radovljice in Festivalu čokolade.
Kako nameravate v prihodnosti okrepiti vpetost v lokalno okolje na eni in čezmejno sodelovanje na drugi strani?
Vrabelj: Na lokalni ravni bomo še okrepili povezave z občinami, izobraževalnimi ustanovami, regionalnimi razvojnimi agencijami in drugimi ključnimi deležniki. Načrtujemo redna srečanja s predstavniki občin, kjer bomo usklajevali razvojne prioritete in prepoznali možnosti za skupne projekte. Zdi se mi pomembno, da RZG tako na lokalni kot mednarodni ravni postane vodilni akter, ki bo podjetjem omogočal dostop do novih tržnih priložnosti in virov financiranja.
Na čezmejnem področju bomo aktivno sodelovali v programih Interreg, Horizon in Erasmus+, organizirali bomo čezmejne poslovne dogodke in mreženjske platforme, kjer bodo podjetja lahko izmenjala dobre prakse, pridobila nova znanja in vzpostavila poslovne povezave s tujimi partnerji.
Nadaljevali bomo s sodelovanjem v mreži Eurochambres in Enterprise Europe Network in tako gorenjskim podjetjem omogočili dostop do mednarodnih kontaktov in tržnih priložnosti. RZG bo postala most med lokalnim in globalnim, kjer bodo podjetja imela priložnost hkrati izkoristiti prednosti lokalne povezanosti in mednarodnih izkušenj. Na ta način bomo ustvarili okolje, ki spodbuja gospodarsko rast, inovacije in dolgoročno konkurenčnost regije.
Podatki o izvozni naravnanosti gorenjskih podjetij kažejo na velik pomen internacionalizacije – katere možnosti vidite za razvoj novih storitev?
Vrabelj: Internacionalizacija je ključen steber razvoja gorenjskih podjetij, saj kar 47 odstotkov njihovih prihodkov izvira z mednarodnih trgov. Nove storitve bodo podpirale izvozno usmerjenost in razvoj mednarodnih poslovnih priložnosti, na primer svetovanja in izobraževanja za podjetja, ki želijo širiti svoje poslovanje na mednarodne trge. V sodelovanju s CEMP bomo organizirali poslovne delegacije, B2B srečanja in udeležbo na mednarodnih sejmih. Podjetjem bomo pomagali tudi pri pripravi na čezmejno poslovanje, vključno s pravnimi, regulativnimi in logističnimi izzivi. S prvo takšno aktivnostjo pričnemo že v januarju 2025 z delavnico Digitalizacija izvoza, kjer bodo podjetja pridobila praktična znanja in orodja za vzpostavitev ali izboljšanje digitalnih prodajnih kanalov ter povečanje izvoznega potenciala podjetja.
Naš cilj je, da RZG postane osrednja platforma za podporo podjetjem pri njihovih mednarodnih ambicijah. Gorenjska podjetja želimo opolnomočiti za uspešno širitev na tuje trge in regijo pozicionirati kot konkurenčno in povezano gospodarsko središče.
S katerimi storitvami pa bo regionalna zbornica še nadgradila zadovoljstvo članov in pritegnila potencialne nove člane?
Vrabelj: Ena mojih prvenstvenih nalog bo še naprej spodbujanje dostopa do virov financiranja za podjetja, ki jim bomo v okviru zbornice pomagali pri pripravi prijav za nacionalne in evropske razpise ter iskanju partnerjev za skupne projekte.
V prihodnjih letih bomo uvedli nove, inovativne storitve in odbore, ki bodo prilagojeni potrebam članov ter hkrati privlačni za potencialne nove člane. Novi odbori bodo podjetjem nudili podporo pri ključnih izzivih sodobnega poslovanja. Njihov cilj bo ustvarjanje močne skupnosti, ki bo omogočala deljenje znanja, izkušenj in dobrih praks na teh ključnih področjih. Naši strokovnjaki bodo svetovali pri oceni digitalne zrelosti podjetij, organizirali izobraževanja za razvoj digitalnih kompetenc in podpirali implementacijo naprednih tehnologij. Podjetjem bomo ponudili svetovanje pri uvajanju trajnostnih praks, iskanju virov za energetske prenove in nefinančnega poročanja, kot je ESG.
Naš cilj je, da RZG postane osrednja platforma za podporo podjetjem pri njihovih mednarodnih ambicijah.
Razvili bomo tudi specifične storitve, kot so izobraževalne delavnice in mreženjski dogodki, prilagojeni posameznim sektorjem, ter omogočili večje vključevanje članov v mednarodne mreže. Pridobivanje novih članov bomo podprli z osebnim pristopom, načrtujemo pa tudi razvoj tržno usmerjenih storitev, ki bodo dostopne širši poslovni skupnosti in bodo še dodatno povečale prepoznavnost ter vpliv zbornice.
Želim si, da RZG postane sinonim za podporo, inovacije in konkurenčnost podjetij na Gorenjskem in da jo vsako podjetje v regiji – predvsem tisti, ki še niso naši člani – prepozna kot zanesljivega partnerja na svoji poti rasti in uspeha.
