Shrani za kasnejše branje.
Več kot 450 udeležencev Vrha slovenskega gospodarstva je bilo enotnih, da so geopolitična, energetska, surovinska, prehranska in kibernetska varnost ključni temelji suverenosti vsake države kot tudi njenega gospodarstva in ekonomske suverenosti. V »Deklaraciji 19. Vrha slovenskega gospodarstva« so izpostavili deset nujnih ukrepov za dvig konkurenčnosti in gospodarske varnosti Slovenije.
Ester Fidel, Korporativno komuniciranje GZS, foto: Tadej Kreft
V najpomembnejši gospodarski dogodek leta, ki se je pod sloganom Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj – ukrepajmo zdaj! odvil 27. novembra v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, je udeležence z glasbo popeljala pevka Nana Milčinski, vnukinja slovenskega pesnika, pisatelja, igralca in režiserja Franeta Milčinskega Ježka (tudi avtorja naslovne pesmi). Nato je psiholog dr. Aleksander Zadel z motivacijskem predavanjem Kako premakniti nepremično? udeležence spodbudil k razmišljanju o vzrokih NE-odločanja in NE-sprejemanja odgovornosti.
Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj. Ukrepajmo zdaj!
V drugem delu dogodka, ki ga je povezoval direktor Korporativnega komuniciranja Jernej Kovač, je zbrane najprej nagovoril predsednik GZS Tibor Šimonka. V Sloveniji potrebujemo stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje, je bil jasen. V tem kontekstu je tudi izpostavil, da je »sedaj čas za konkretne in hitre ukrepe za dvig konkurenčnosti«, predvsem v obdobju vojn, omejevanja trgovanja s surovinami, energijo in hrano ter trgovinskih ukrepov, ki postajajo orodje za doseganje strateških ciljev velesil. Šimonka je dodal, da »smo v Evropi dobesedno zanikali realnost okoli nas.« Skliceval se je tudi na poročilo Maria Draghija, ki nam je nalil čistega vina z dejstvi o nekonkurenčnosti in zaostajanju evropskega gospodarstva ter s pozivom, da če ne bomo ukrepali takoj, se pod vprašaj postavlja celo obstoj Evrope. Zaključil je z željo, da »bi tudi v Sloveniji imeli med politiki več državnikov, ki bi znali preseči delitve, ki bi povezovali in mislili tudi na naslednje generacije«.
»Sedaj je čas za konkretne in hitre ukrepe za dvig konkurenčnosti,« je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka.
»Gospodarska varnost je postala neizogibna komponenta (splošne) varnosti in zunanje politike,« je poudarila Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica za uveljavljanje notranjega trga na Generalnem direktoratu za notranji trg, industrijo, podjetništvo in malo gospodarstvo Evropske komisije. Zatrdila je, da se na Evropski komisiji zavedajo prevelike razdrobljenosti enotnega trga, zato ga želijo poglobiti ter spodbuditi k nadaljnjemu odpravljanju čezmejnih ovir. Med cilji nove komisije je med drugim izpostavila zmanjšanje regulatornih ovir in upravnih bremen. Zaveda se, da energetsko intenzivne panoge nujno potrebujejo cenovno dostopno in splošno razpoložljivo razogljičeno energijo. Nedavno dosežen dogovor o Aktu o kritičnih surovinah je namenjen podpori pri pridobivanju, rafiniranju in recikliranju kritičnih surovin v Evropski uniji. »Evropa bi morala ostati glavna proizvajalka neto ničelnih tehnologij. Našo industrijo moramo razogljičiti na način, ki bo vodil do konkurenčne prednosti na področju čistih tehnologij,« je bila jasna. V prvih 100 dneh novega mandata bo komisija predlagala Dogovor o čisti industriji. Ključni gonili konkurenčnosti sta vodilni položaj na področju tehnologije in digitalna preobrazba.
»Sedaj je čas, da Slovenija privabi investicije v ključne strateške tehnologije in sektorje prihodnosti,« je dejala Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica za uveljavljanje notranjega trga na Generalnem direktoratu za notranji trg, industrijo, podjetništvo in malo gospodarstvo Evropske komisije.
Ko je govorila o prehranski varnosti, povezani z biogospodarstvom in biotehnologijami, je napovedala celovito strategijo EU za ustvarjanje zalog, ki bi lahko vključevale bistvene surovine, tudi živila. Nova komisija načrtuje ustanovitev Evropskega sklada za konkurenčnost, s poudarkom na strateških tehnologijah – v podporo evropskim podjetjem na celotni naložbeni poti – od laboratorija do tovarne. »Slovenija ima močno industrijsko bazo ter inovacijski potencial, zato lahko dobro izkoristi politike in pobude EU. Sedaj je čas, da Slovenija privabi investicije v ključne strateške tehnologije in sektorje prihodnosti.« Nacionalni ukrepi in politike za spodbudno investicijsko okolje, za reševanje lastnih izzivov in odpravo ranljivosti bodo ključni. Enotni trg EU je pri tem naš strateški prostor in odskočna deska za globalni trg, je še poudarila.
Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je v svojem govoru poudaril, da je »letošnji Vrh slovenskega gospodarstva ob najbolj pravem času«. Slovenija danes beleži gospodarsko rast, ki je nad povprečjem EU, ima najvišjo stopnjo zaposlenosti v zgodovini države in ničelno inflacijo. Ker smo v takem položaju, lahko razvijamo ključne dejavnosti. Ta vlada dela na zagotavljanju dodatnih sredstev za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij. Če smo se doslej soočali s krizami, ki so prihajale od zunaj, se danes soočamo s krizo, ki prihaja od znotraj EU, je dejal. »Zaradi politik drugih držav, ki so v slabšem položaju kot Slovenija, je tudi Slovenija izpostavljena zmanjšanju naročil. Naloga vlade je, da to prepozna in naslovi takoj in učinkovito,« je poudaril dr. Golob. Zato vlada pripravlja ukrep skrajšanega delovnega časa, ki se ne ukvarja s socialnim vidikom, ampak s konkurenčnostjo. »Verjamem, da bomo tokrat izziv naslovili panožno – da vlada prepozna tiste, ki potrebujejo pomoč in jim pomaga, in da zadržimo tudi dobavne verige ne le za velike, ampak tudi za male in srednje dobavitelje,« je pojasnil. »Majhnost in pripravljenost, da se s krizo soočamo, je nekaj, kar nam zavidajo v večjih državah. Slovenijo je kot vzor izpostavila tudi predsednica evropske banke.«
Področje energetske varnosti je tudi eno od tistih, s katerim se vlada intenzivno ukvarja, je naštel predsednik vlade. »V celoti smo zasukali nabavne vire. V letošnjem letu je ne le podaljšana pogodba z Alžirijo za zemeljski plin, ampak smo celo povečali obseg in podpisali sporazum z Azerbajdžanom ter tako nismo energetsko odvisni od enega samega dobavitelja. Ta stabilnost nas razlikuje od naše največje partnerice – Nemčije.« Naštel je še tri ukrepe – ukrep o beleženju delovnega časa, kjer naj bi bil v začetku decembra dosežen kompromis med socialnimi partnerji, ter manjši del davčnih sprememb, ki z olajšavami naslavljajo tuje strokovnjake in domače, ki se vrnejo nazaj v domovino. »Vse, kar bo davek na premoženje prispeval v javno blagajno, bo namenjeno razbremenitvi dela v gospodarstvu,« je zagotovil predsednik vlade. Tretji ukrep pa je povezan z regulacijo cen omrežnin za gospodinjstva. Delovna skupina, v kateri bodo predstavniki GZS in ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo analizirala stanje, vzpostavila nadzor in na tej podlagi v prihodnjem letu preučila možnost , da s posebnim zakonom spremeni »uteži« nove metodologije obračuna omrežnine.
Tibor Šimonka: »V zadnjih dveh letih dodatno obremenjujemo podjetja z novimi prispevki, povečujemo birokracijo in namesto sankcioniranja posameznih kršiteljev uvajamo nove obveznosti za celotno gospodarstvo.«
Kako zagotoviti večjo neodvisnost Slovenije?
Na okrogli mizi z naslovom Za našo prihodnost gre – energetska, prehranska in kibernetska varnost so svoje poglede soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Razpravo je komentiral tudi Ali Žerdin, urednik in novinar Dela.
Martin Novšak: »Z jedrsko energijo imamo 40-letne pozitivne izkušnje. Včasih me pojezi, ko pravijo, da ne poznamo ekonomike jedrskih elektrarn.«
Po besedah Martina Novšaka bi morala država na področju električne energije težiti vsaj k povprečni samozadostnosti in imeti rezerve za obdobja izven energetskih špic. »Pri elektriki bi morala poskrbeti za primerno samooskrbo oziroma samozadostnost vsaj na ravni letne bilance, pri drugih energentih, ki jih pretežno uvažamo, pa za primerne zaloge,« je poudaril. Kot najprimernejšo kombinacijo vidi obnovljive vire in jedrsko energijo. »Z jedrsko energijo imamo 40-letne pozitivne izkušnje. Včasih me pojezi, ko pravijo, da ne poznamo ekonomike jedrskih elektrarn. Poznamo jo, 40 let in več,« je dejal. Rezerve vidi pri hidroenergiji. Pomembno je zagotavljanje nizkoogljičnosti in konkurenčnosti cen za gospodarstvo. Izpostavil je, da Slovenija potrebuje dolgoročno energetsko strategijo, ki jo mora pripraviti skupina različnih strokovnjakov. NEPN je po mnenju Novšaka treba pred pošiljanjem v Bruselj najprej realno ovrednotiti.
Tudi po mnenju ministra Matjaža Hana so najboljši energetski miks obnovljivi viri energije in jedrska energija. Pri hidroenergiji je izpostavil potrebo po hitrejšem umeščanju v prostor. Glede industrije je bil Han zelo jasen, da jo je treba ohraniti v Evropi in posledično v Sloveniji. »Če ne bomo imeli svojih strateških surovin, bo konkurenčnost še bolj padla.«
»Osebno zagovarjam jedrsko energijo, ko pa slišim, da ni alternative, kot da se odločimo za en blok, pa postanem zadržan,« je dejal Ali Žerdin. Navedel je razvojne preboje, vezane na jedrsko energijo in male jedrske reaktorje. Zato se mu zdi pomembno, da začne že danes Slovenija šolati kadre – če je treba na vrhunskih univerzah v tujini, ki bodo tudi sledili strokovnim, tehnološkim in znanstvenim prebojem na tem področju. »To je točka, od katere je odvisno, kako se bo Slovenija umeščala na energetski zemljevid prihodnosti.«
Mary Veronica Tovšak Pleterski: »Prevelika odvisnost se hitro spreobrne v ranljivost. Stabilne in varne dobavne verige so nujne za prihodnost našega gospodarstva.«
Novšak mu je pojasnil, da modularni reaktorji niso novost. »To tehnologijo spremljam 20 let in je podobno kot pri fuziji – še vedno potrebujemo čas. Komercialne rešitve danes še niso dosegljive. Slovenija pa je premajhna za eksperiment,« je dejal Novšak. Je sicer zagovornik nadaljnjega razvoja na tem področju, a je zadržan: »Verjamem, da je lažje sanjati, če ne poznaš tehnologije, jaz jo, zato v to ne polagam toliko upov, kot morda nekdo, ki tega področja ne spremlja,« je zaključil.
Toni Balažič je oceno prehranske varnosti Slovenije začel s pozitivnimi dejstvi: cene prehranskih izdelkov so v evropskem povprečju, distribucija je dobra, kakovost v Sloveniji pridelane hrane je visoka. Slovenija je pri trajnostni naravnanosti v 20 letih naredila velike korake, je med boljšimi pri kazalnikih rabe fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil, antibiotikov. Na problematični strani je izpostavil rast uvoza cenejše in manj kakovostne hrane, še večja težava pa je samooskrba. »V Sloveniji so znašale subvencije v desetih letih več kot dve milijardi evrov, samooskrba pa se praktično ni spremenila. Produktivnost kmetijskih subvencij v Sloveniji je ena najslabših v Evropi po različnih podatkih in raziskavah. Nad tem se moramo zamisliti,« je dejal. Kot enega ključnih problemov vidi »politikanstvo«. Premalo se posluša stroko, pogosto se sprejemajo parcialne politične odločitve. Med drugim je predlagal, da se bolj upošteva naravne danosti in razpoložljivost naravnih virov. Več je treba vložiti v spremembo tehnologij pridelave zelenjave, določene omejitve pa odpraviti. Opozoril je na izgubljanje kmetijskih površin na račun stavbnih in gozdnatih. Država bo morala ukrepati, da ohrani več kmetijskih površin. Naglasil je še, da se mora Slovenija naučiti upravljati s svojim premoženjem ter proaktivno sodelovati v globalnih konsolidacijskih procesih.
Minister Matjaž Han je izpostavil potrebo po večjih vlaganjih v nove tehnologije, znanost in inovacije, kar pa mora prepoznati zlasti kmetijsko gospodarstvo in prehrambna industrija, ter smiselnost izkoriščanja potenciala geotermike. Opozoril je še na težave umeščanja v prostor, kot primer pa navedel, da ni mogoče zagotoviti namakanja iz Save zato, ker ni mogoče dobiti dovoljenja.
Toni Balažič: »Produktivnost kmetijskih subvencij v Sloveniji je ena najslabših v Evropi po različnih podatkih in raziskavah. Nad tem se moramo zamisliti.«
»Lahko si 100 % pripravljen, ne pa 100 % varen,« meni Beno Ceglar glede kibernetske varnosti. Študije kažejo, da so večja podjetja bolje pripravljena, ključni izziv je zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih. »Ključno je zavedanje, začenši z upravljavskim nivojem,« je opozoril in priporočil, da podjetja kibernetsko varnost uvrstijo med top področja svojega delovanja. Potencialno ranljivost je treba zaznavati in se nanjo ustrezno odzivati. Opozoril je na manko IT kadrov in se zavzel za uvajanje obveznih vsebin s področja informatike in računalništva že v osnovne šole.
Beno Ceglar: »Lahko si 100-odstotno pripravljen, ne pa 100-odstotno varen.«
Minister Matjaž Han vidi pomoč MSP-jem kot ključno, pri čemer lahko pomaga država z razpisi. Pomembno je, da s spodbudno davčno politiko privabljamo kadre.
Tudi Ali Žerdin se je strinjal, da je treba že otroke v osnovnih šolah učiti informatike in računalništva, kajti »dokler ne bo vsak osnovnošolec šel skozi proces čim hitrejšega sestavljenega in razstavljanja kibernetskega 'mitraljeza', ne bomo živeli v razmerah kibernetske varnosti,« je poudaril.
Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Jernej Kovač, direktor Korporativnega komuniciranja GZS, so svoje poglede soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL. Razpravo je komentiral tudi Ali Žerdin, urednik in novinar Dela.
Ukrepi za večjo energetsko, prehransko in kibernetsko varmost
Dogodek je zaključila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal s povzetkom desetih konkretnih sklopov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave. V duhu sodelovanja in v iskreni želji, da »skupaj naredimo nekaj dobrega za Slovenijo, naše gospodarstvo, zaposlene in naše družine ter prihodnje generacije s pozivom: 'Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj. Ukrepajmo SKUPAJ zdaj!'«, jih je v obliki »Deklaracije 19. Vrha slovenskega gospodarstva« predala v roke podpredsednici vlade in ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon. Deklaracija je bila v pisni obliki poslana v kabinet Vlade RS s prošnjo, da vlada »v mesecu dni odgovori s konkretnimi aktivnostmi, časovnico priprav in odgovornimi institucijami. V januarju želimo izvesti prva delovna srečanja s pristojnimi ministri, kjer bi začrtali izvedbo predlaganih ukrepov.«
