Shrani za kasnejše branje.
Kakšno odpravnino mora podjetje izplačati v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, razloga nesposobnosti ali upokojitve?
Mag. Štefan Belingar, GZS, Analitika
Izziv za poslovodstvo:
Slovensko podjetje zanima višina izplačila odpravnine, ki jo mora izplačati delavcu iz naslova prekinitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti ali upokojitve.
Za odgovor na vprašanje o višini izplačila odpravnine in plačilu davkov in prispevkov se je treba opreti na Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer 81. člen (prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom), 82. člen (odpoved pogodbe o zaposlitvi), 96. člen (denarno povračilo namesto odpovednega roka) in 108. člen (odpravnina).
Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti
Osnova za izračun ustrezne višine odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo oziroma povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Primeroma so v 108. členu ZDR-1 določeni pogoji za izplačilo odpravnine in višina odpravnine, ki pripada delavcu glede na leta zaposlitve pri delodajalcu. Delavcu pripada odpravnina v višini (če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ali podjetniški kolektivni pogodbi ni določeno drugače):
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
V četrtem odstavku 108. člena ZDR-1 je tudi določeno, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, določene v prvem odstavku tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
Odpravnina, izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v zakonu, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (9. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini ZDoh-2). Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se znesek dohodka, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Vendar se vsaka naslednja odpravnina, izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Odpravnina ob upokojitvi
V skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (Zdoh-2) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi, do višine 6.662,85 evra (velja od 1. 3. 2024 dalje). Če delodajalec izplača odpravnino ob upokojitvi v višjem znesku, kot je določeno po Uredbi, se znesek odpravnine v delu, ki presega neobdavčen del, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec v skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za davčne namene se izplačilo odpravnine ob upokojitvi delavcu, tudi če ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se davčno obravnava po 10. členu Davčne uredbe. Odpravnina ob upokojitvi se do višine 300 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračunane na mesec, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Delavec tudi ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 ali če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.