Shrani za kasnejše branje.
V zadnjem četrtletju 2024 je realni BDP glede na predhodno leto porasel za 0,6 % (po podatkih z izločenim vplivom sezone in koledarja), kar predstavlja pospešitev rasti in najvišjo rast v zadnjem letu (0,4 % rast v 3. četrtletju). V primerjavi s 4. četrtletjem 2023 je bil BDP višji za 1,5 %, v celotnem letu 2024 pa za 1,6 %.
Darja Močnik, Analitika GZS
Svetovna gospodarska rast se upočasnjuje, inflacija pod drobnogledom
V zadnjem četrtletju 2024 se je svetovna gospodarska rast upočasnila na najnižjo raven v zadnjem letu. Prvi signali za začetek letošnjega leta nakazujejo na ponovno upočasnitev gospodarske rasti, saj je januarja svetovni sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) upadel na 51,8 z 52,6 v decembru, kar kljub 15. zaporedni rasti gospodarske aktivnosti predstavlja najnižjo vrednost v zadnjih 12 mesecih.
Ključni dejavnik tega upada je bila upočasnitev rasti v storitvenem sektorju (52,2). Pomembno je poudariti, da ti podatki ne zajemajo morebitnih vplivov novih carin, ki so jih ZDA napovedale v začetku februarja. Morebitni protiukrepi drugih držav, povečana trgovinska negotovost in posledična upočasnitev globalne trgovine bi lahko dodatno zavrli gospodarsko rast ter naložbe.
V ZDA je sestavljeni PMI februarja letos upadel na 50,4, kar je najpočasnejša rast aktivnosti v zadnjem letu in pol. K temu je ključno prispevalo poslabšanje razpoloženja v storitvenem sektorju, kjer je indeks (49,7) dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh letih. Pojav upočasnjene rasti novih naročil dodatno krepi skrb glede prihodnje dinamike gospodarstva. Ameriška podjetja poročajo o višji negotovosti, ki jo povzroča sprememba vlade, predvsem zaradi novih tarif, trgovinske politike in načrtovanega zmanjšanja zvezne porabe. Vendar je upad sestavljenega indeksa delno omilil povečan optimizem v proizvodnem sektorju (51,6), kar je delna posledica pričakovane podražitve uvoza inputov v proizvodnem procesu in povečanja proizvodnje na zalogo. V storitvenem sektorju v ZDA bo dinamiko krojila stopnja inflacije, ki bo pomembna pri odločitvi prihodnje politike centralne banke.
Morebitni protiukrepi drugih držav na uvedbo carin s strani ZDA bi lahko dodatno zavrli gospodarsko rast in naložbe.
Na Japonskem je aktivnost v zasebnem sektorju (51,6) zmerno okrepljena, predvsem zaradi manj izrazitega padca industrijske aktivnosti in postopnega povečanja domačih naročil. Visoka ostaja rast aktivnosti v Indiji (60,6), ki se je ponovno nekoliko okrepila, in sicer zaradi hitrejše rasti aktivnosti v storitvah (61), ki je bila precej nad dolgoročnim povprečjem. V Združenem kraljestvu je sestavljeni PMI ostal skoraj nespremenjen (50,5), medtem ko prva ocena sestavljenega PMI v evroobmočju (50,2) nakazuje na minimalno rast aktivnosti, ki ostaja stabilna glede na pretekli mesec. Industrijski PMI (47,3) beleži najmanjši padec aktivnosti v zadnjih devetih mesecih, medtem ko je rast aktivnosti v storitvah (50,7) upočasnjena na najnižjo raven v zadnjih treh mesecih. Nadaljuje se deveti zaporedni padec novih naročil in krč knjige naročil.
Zmerno se je izboljšalo zaupanje v Nemčiji (51), predvsem zaradi najmanjšega padca industrijske aktivnosti v zadnjih dveh letih. Manjši upad tekoče proizvodnje in stabilizacija izvoznih naročil nakazujeta na možen preobrat v industrijskem sektorju.
Predelovalne dejavnosti v 2024 ob boljšem drugem četrtletju z 1,2 % rastjo proizvodnje
Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je v letu 2024 upadla za 1,2 %, predvsem zaradi petinskega padca proizvodnje v oskrbi z električno energijo, medtem ko je bila rast proizvodnje v predelovalni dejavnosti (+1,2 %) in rudarstvu (+14,3 %). V zadnjem četrtletju 2024 je industrijska proizvodnja glede na enako obdobje leta 2023 drugo četrtletje zapored porasla za odstotek, kar predstavlja vnovično vrnitev k šibki rasti po 3. četrtletju 2022. K temu je prispeval porast proizvodnje v rudarstvu (za dobro petino več) in predelovalnih dejavnostih (+2,7 %), na kar je pravilno nakazala rast porabe električne energije in zemeljskega plina v tem obdobju.
Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti, podatki kažejo, da je bila visoka rast v zadnjem četrtletju 2024 glede na enako obdobje preteklega leta prisotna v visoko tehnološko zahtevni proizvodnji (+12 %). Sledi rast proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevni proizvodnji (+1,2 %), kjer je prišlo do upočasnitve rasti glede na predhodno četrtletje, ter 0,8-odstotna rast v srednje visoko in nizko tehnološko zahtevni proizvodnji. V celem letu 2024 sta največji porast proizvodnje beležili visoko ter srednje nizko tehnološko zahtevna proizvodnja, 1,2-odstotno rast proizvodnje je zabeležila srednje visoko tehnološka proizvodnja, medtem ko je nizko tehnološka proizvodnja glede na leto 2023 zabeležila za odstotek nižjo proizvodnjo.
Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, niso prilagojeni za sezono in koledar) razkriva, da je v letu 2024 glede na predhodno leto bila zabeležena visoka rast proizvodnje oblačil (+30 %) in 8 % rast v proizvodnji kovin in električnih naprav. Sledila je rast v proizvodnji papirja (+7,1 %), kovinskih izdelkov (+5,4 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (+5 %) ter ostalih treh dejavnostih, kjer je bila zabeležena rast proizvodnje. S precejšnjimi padci so se soočali v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (-17,5 %) ter v proizvodnji pohištva (-11,6 %). Znižanje proizvodnje so zabeležili še v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (za desetino manj), tekstilij (-8,4 %), kar je posledica spremembe osnovne dejavnosti enega podjetja (statistična posebnost), sledi znižanje proizvodnje računalnikov in elektronskih izdelkov (-6,4 %), popravil in montaži strojev (-5,4 %) ter ostalih šestih dejavnostih.
Z evropskimi državami opravljen za 1 % višji blagovni promet
V letu 2024 je bila dinamika trgovinske blagovne menjave Slovenije po podatkih Statističnega urada RS, kjer se upošteva metodologijo prehoda meje in upošteva tudi posle oplemenitenja (se ne uporabljajo za izračun BDP), izrazitejša na uvozni strani, na kar je bistveno vplivala rast trgovinske menjave, povezana z večjo farmacevtsko družbo. Uvoz blaga je v 2024 vrednostno porasel za 21 % oz. za 12 mrd EUR (merjeno v teži za 2,5 %) in dosegel 69 mrd EUR. Porast je izviral zlasti zaradi 47 % večjega uvoza iz držav nečlanic EU, kar je posledica rasti poslov oplemenitenja blaga s Švico (brez poslov oplemenitenja je porast znašal le 1,1 %). Uvoz iz držav članic EU-27 je v 2024 porasel za slab odstotek.
Foto: Depositphotos
V 2024 so 52 % vrednostnega prirasta uvoza prispevali uvoženi organski kemijski proizvodi iz Švice (+ 5,3 mrd EUR; +147 % v EUR, količinsko +7 %) in 44-odstotni porast iz Indije (+4,5 mrd EUR; +360 % v EUR, 50 % v kg). Uvoz farmacevtskih proizvodov iz Švice je bil višji za 1,5 mrd EUR, iz Nemčije za 130 mio EUR (v obeh državah za 27 % več kot leto prej) ter iz Singapurja (+125,mio EUR; +70 %), zmanjšal pa se je iz Poljske in Hrvaške (za okoli 27 mio EUR). Vrednost uvoza vozil se je najbolj povečala iz Nemčije (za 313 mio EUR; +27 %), iz Turčije (za 59,4 mio EUR; 31 %), Madžarske (za 45 mio EUR; +24 %) in Kitajske (za 24 mio EUR), najbolj pa se je znižala iz Nizozemske (-63 mio EUR; -32 %) in Švedske (-52 mio EUR; -40 %).
Izvoz blaga se je v 2024 povečal za 12 % oz. za 6,5 mrd EUR (merjeno v teži za 7 %) in je dosegel 61,5 mrd EUR, predvsem zaradi četrtinske rasti izvoza v države nečlanice EU (brez poslov oplemenitenja le za 3,6 %), medtem ko je izvoz v države članice EU-27 porasel bistveno manj (za odstotek). Vrednostni porast pretežno izvira iz večjega izvoza farmacevtskih proizvodov v Švico (+5,9 mrd EUR; +42 %; količinsko le 12 % rast), v Rusko federacijo (+155 mio EUR; +25 %) ter na Hrvaško (+87 mio EUR; +27 %). Štiri odstotke celotnega porasta izvoza je prispeval večji izvoz vozil v Francijo (+98 mio EUR;+16 %), Španijo (+43 mio EUR; +57 %) in Italijo (41,7 mio EUR;+15 %). Povečal se je še izvoz električnih strojev, opreme in njihovih delov (+169 mio EUR), predvsem v Nemčijo in na Poljsko. Najbolj pa se je vrednostno zmanjšal izvoz organskih kemijskih proizvodov (-263 mio EUR), predvsem v Švico (-281 mio EUR; -68 %), ter strojev in mehanskih delov (-218 mio EUR), predvsem v Nemčijo.
Višja vrednost gradbenih del v zadnjem četrtletju prispevala k nižjemu zmanjšanju gradbenih del za leto 2024
Vrednost opravljenih gradbenih del je v letu 2024 glede na predhodno leto upadla za 9 %. Gradnja stanovanjskih stavb se je skrčila za petino, gradbena dela na inženirskih objektih za 12,5 %. Gradnja nestanovanjskih stavb se je skrčila za 8 %, manjši je bil padec pri specializiranih gradbenih delih (-2,6 %). V zadnjem četrtletju 2024 je bil realni obseg gradbenih del glede na enako obdobje leta 2023 nižji le še za 6%, medtem ko je bil medletni padec v predhodnih dveh četrtletjih višji (za desetino in za šestino). V zadnjem četrtletju 2024 je bila višja medletna rast v gradnji specialnih gradbeni del (+5,7 %).
Gradnja stanovanjskih stavb se je skrčila za petino, gradbenega dela na inženirskih objektih pa za 12,5 %.
V letu 2024 je bilo izdanih za 2 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe (pri stanovanjskih se je njihovo število zmanjšalo za 11 %, pri nestanovanjskih stavbah pa povečalo za 5 %) v primerjavi z letom 2023. Skupna predvidena površina stavb je upadla za 3 % (pri stanovanjskih stavbah naj bi bila manjša za 15 %, pri nestanovanjskih stavbah pa večja za 13 %). Z gradbenimi dovoljenji za stavbe je bilo v 2024 načrtovanih za 14 % manj stanovanj kot leto prej (v enostanovanjskih stavbah za desetino, v večstanovanjskih stavbah pa za 18 % manj). Površina načrtovanih stanovanj je bila manjša za 15 %.
Med tržnimi storitvenimi dejavnostmi v 2024 turizem in intelektualne storitve z najvišjo rastjo prihodkov
V tržnih storitvenih dejavnostih je bil realni obseg prihodkov v 2024 višji za 1,4 %, medtem ko je bila situacija med posameznimi skupinami storitev precej različna. Najvišje rasti so beležili zračni promet (+72 %), dajanje v najem in zakup (+24 %), pisarniške in spremljajoče poslovne storitve (+15 %), pravne in računovodske storitve, računalniško programiranje, svetovanje (oba po +8 %), podjetniško in poslovno svetovanje in vodni promet (oba po +7 %), dejavnost potovalnih agencij (+5 %) in poslovanje z nepremičninami ( +4 %).
V gostinstvu se je v zadnjem četrtletju 2024 medletna rast pospešila, kar je celoletno rast dvignilo na okoli 3,8 %. Z velikimi padci so se soočali v dejavnosti oglaševanja (-18 %), drugih strokovnih tehničnih dejavnostih (-13 %, povezano z gradbeništvom in dovoljenji), dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi (-11 %), zaposlovalnih dejavnostih (-10 %; manjše potrebe po kratkoročni delovni sili v industriji), pošti (-6 %, manjši padec v spletni trgovini), radijski in televizijski dejavnosti (-4 %), arhitekturnem in tehničnem projektiranju (-3,4 %, zaradi nižje gradbene aktivnosti) ter skladiščenju in prometnih dejavnostih (-3,3 %; odraz manjšega povpraševanja na zalogo). V kopenskem prometu so bili prihodki po obsegu podobni tistim iz leta 2023.
Skupni obseg prodaje v trgovini se je v 2024 povečal za 2,3 %, kjer so najvišjo rast obsega prodaje zabeležili v trgovini z motornimi vozili (+6,7 %). V posredništvu in trgovini na debelo se je obseg prodaje povečal za 2,4 %, v trgovini na drobno za slab odstotek.
Cene storitev pri proizvajalcih so se v letu 2024 zvišale za 3,7 % v primerjavi s predhodnim letom, na kar so vplivali tudi stroški dela. Najbolj so se zvišale cene storitev v dejavnosti vodnega prometa, kjer je bila rast kar 15,6 %. Sledile so gostinske nastanitvene dejavnosti z 8,7 % rastjo in poštna ter kurirska dejavnost z 8,1 %. Znatno povečanje cen so beležile tudi dejavnosti oglaševanja in raziskovanja trga (7,4 %), gostinstvo (6,5 %) ter druge strokovne in tehnične dejavnosti (6,3 %). Na drugi strani je največje zmanjšanje cen storitev pri proizvajalcih doživela dejavnost zračnega prometa, kjer so se cene znižale za 10,5 %, kar lahko pripišemo večji konkurenci in optimizaciji stroškov.
Pomanjkanje kadrov ob rasti minimalne plače prispevalo k rasti plač zasebnega sektorja
Povprečna bruto plača je v 2024 znašala 2.395 EUR in je bila nominalno za 6,2 % višja in realno za 4,1 % nižja (ob 2 % povprečni rasti cen življenjskih potrebščin) v primerjavi z letom 2023. Povprečna neto plača je znašala 1.650 EUR in je bila nominalno za 3,8 % višja (realno za 1,8 %) glede na predhodno leto. Zaostajanje rasti neto plač za rastjo bruto plač je posledica uvedbe obveznega dodatnega zdravstvenega prispevka in odsotnosti uskladitve dohodninske lestvice, kar pojasni spremenjeno razmerje med gibanjem neto in bruto plače.
Povprečna bruto plača v 2024 je znašala 2.935 EUR.
Rast bruto plač v zasebnem sektorju je v tem obdobju dosegla 7 % ob velikem pomankanju delovne sile ter je presegala rast plač v javnem sektorju (+4,6 %), kjer je rast izvirala iz julijske uskladitve plačnih razredov z inflacijo. Med dejavnostmi je z najvišjo, 11,7-odstotno rastjo povprečne bruto plače, izstopalo gradbeništvo, kar pripisujemo pomanjkanju kadrov. Sledi jim 8,4-odstotna rast v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 7,8-odstotna rast v rudarstvu in 7,6-odstotna rast v prometu in skladiščenju. V predelovalnih dejavnostih so plače porasle za 6,7 %. Najnižja rast bruto plač je bila prisotna v zdravstvu in socialnem varstvu (+3,7 %), kulturi (+4,1 %) in izobraževanju (4,3 %). Po višini povprečne bruto plače so v 2024 izstopale plače v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.471 EUR, 145 % povprečja), v finančni in zavarovalniški dejavnosti (3.462 EUR; 145 % povprečja), IKT dejavnosti (3.200 EUR; 134 % povprečja) in v rudarstvu (3.101 EUR; 129 % povprečja). Najnižje so bile povprečne bruto plače v gostinstvu (1.757; 73 % povprečja), v drugih raznovrstnih dejavnostih (1.788 EUR; 75 % povprečja), drugih dejavnostih (1.927 EUR; 80 % povprečja) in gradbeništvu (1.951 EUR; 81 % povprečja).