Shrani za kasnejše branje.
S poenostavitvijo postopkov za zaposlovanje tujcev, z bolj usmerjeno promocijo prevozniških poklicev in dodatnimi spodbudami za usposabljanje mladih bi učinkoviteje naslovili kadrovske izzive ter zagotovili stabilnejšo prihodnost panoge.
Mateja Jordan
Kronično pomanjkanje različnih profilov – od voznikov in strojevodij, špediterjev in ladijskih agentov do ostalih podpornih strokovnjakov v transportu ostaja osrednji izziv panoge, ugotavljajo v Združenju za promet pri GZS. Številne pobude, kot so štipendijske sheme, sodelovanje na poklicnih sejmih in informativnih dnevih ter medijska promocija dejavnosti, ne zadostujejo. Podjetja so zato primorana sodelavce iskati tudi v tujini, ob tem pa se srečujejo z drugimi, zlasti birokratskimi izzivi.
Poklic voznika avtobusa mladih ne privlači več
Podjetje Arriva pomanjkanje delavcev trenutno najbolj občuti na območju Gorenjske in Primorske regije, kjer iščejo večje število voznic in voznikov avtobusov, potrebovali pa bi tudi več avtomehanikov, avtoelektrikarjev in avtokaroseristov.
Zapolnitve kadrovskih vrzeli se lotevajo tako, da prosta delovna mesta najprej ponudijo obstoječim zaposlenim, z internim programom »Pripelji v Arrivo novega sodelavca!« pa jih spodbujajo k iskanju novih kadrov. Kandidatom sofinancirajo vozniška dovoljenja D1 in D kategorije ter temeljno kvalifikacijo, strokovnjake za vzdrževanje voznega parka pa iščejo na zaposlitvenih sejmih ter obenem aktivno nagovarjajo mlade na srednjih šolah. Dodaten bonus je možnost opravljanja vajeništva in prakse v njihovih delavnicah; najboljšim vajencem omogočajo štipendiranje, po končanem izobraževanju pa tudi zaposlitev za nedoločen čas.
V Arrivi ugotavljajo, da poklic voznika avtobusa zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj in močne konkurence drugih sektorjev izgublja priljubljenost med mladimi. Kljub stabilnim zaposlitvenim možnostim pa upada tudi zanimanje za tehnične in obrtne poklice, kar še otežuje pridobivanje ustrezno usposobljenih kadrov.
Poleg poenostavitve postopkov pri zaposlovanju tujcev bi bile potrebne bolj fleksibilne oblike zaposlitve starejših delavcev oziroma upokojencev.
Kadrovsko stisko vsaj deloma rešujejo z zaposlovanjem tujcev, predvsem iz držav Zahodnega Balkana, v zadnjem času pa tudi s Filipinov, kar predstavlja še dodaten izziv zaradi zahtevnih in dolgotrajnih postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj in vizumov, pa tudi časa, potrebnega za prilagajanje in integracijo.
V sodelovanju z GZS so že predlagali vrsto ukrepov za večjo prepoznavnost poklicev, med njimi tudi ponovno uvedbo srednje šole za poklicne voznike in finančne spodbude za vpis na tehnične smeri, kot sta avtoserviser in avtokaroserist. Od države pričakujejo konkretne ukrepe za izboljšanje razmer na trgu dela in zakonsko znižanje starosti za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije D in DE z 21 na 18 let, po vzoru Finske in Nizozemske.
V Arrivi si poleg poenostavitve postopkov pri zaposlovanju tujcev želijo tudi bolj fleksibilnih oblik zaposlitve starejših delavcev oziroma upokojencev, saj verjamejo, da bi s tem bistveno olajšali kadrovske izzive v panogi.
Od države pričakujejo sistemske rešitve
V Javnem podjetju (JP) Marprom iz Skupine JHMB pa od države pričakujejo tudi sistemske rešitve, ki bi že v času šolanja mlade bolj usmerjale v deficitarne poklice, kot sta voznik avtobusa ali avtomehanik. Kot opažajo v mariborskem potniškem prometu, je pomanjkanje voznikov globalni izziv in to vsaj deloma pripisujejo tudi zmanjšanemu zanimanju mladih za operativne poklice.
Resnim kandidatom z vozniškim dovoljenjem kategorije B zato financirajo pridobitev vozniškega dovoljenja kategorij C in D, ki sta skupaj s kodo EU 95 za voznike avtobusov obvezna. Primanjkuje jim tudi strokovnega servisnega osebja, zlasti avtomehanikov in avtoelektričarjevmehatronikov za vzdrževanje voznega parka.
Potencialnim kandidatom želijo v JP Marprom z različnimi pobudami približati delo v podjetju in jih spodbuditi k zaposlitvi v panogi. Pri iskanju ustreznih kadrov že vrsto let tesno sodelujejo z mariborsko območno enoto Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), ki k njim napotuje primerne kandidate, hkrati pa skupaj organizirajo različne dogodke za promocijo deficitarnih poklicev. S tovrstnimi srečanji želijo pritegniti ustrezne strokovnjake tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Tudi v Mariboru se namreč vse pogosteje odločajo za zaposlovanje tujih voznikov, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Za boljšo komunikacijo s potniki pa vsem tujim kandidatom omogočijo osnovno izobraževanje iz slovenskega jezika.
Za boljšo komunikacijo s potniki v Marpromu vsem tujim kandidatom omogočijo osnovno izobraževanje iz slovenskega jezika. Foto: arhiv Marprom
Zaposlovanje tujcev bi znatno pohitrili poenoteni postopki
Po zadnjih mednarodnih analizah v Evropi trenutno primanjkuje približno 400 tisoč voznikov avtobusov in kamionov, opozarjajo v Nomagu. Kot poudarjajo, bi za nemoten razvoj mobilnosti in načrtovano širitev potniškega prometa Slovenija vsako leto potrebovala več kot 350 novih voznikov, česar zgolj z domačimi in evropskimi kadri ne bo mogoče doseči.
Čeprav podjetje največji delež zaposlenih uspe pridobiti v lokalnem okolju, to pogosto ne zadostuje. V Skupini Nomago, ki posluje v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji, je tako trenutno zaposlenih že skoraj 1200 tujcev iz različnih držav. V zadnjih štirih letih so zato prek različnih zaposlitvenih kanalov uspeli zaposliti med 70 in 100 voznikov letno, s čimer so nadomestili upokojeni kader ter hkrati podprli rast obsega poslovanja.
Letos v Nomagu načrtujejo zaposlitev do 150 državljanov iz tretjih držav, hkrati pa krepijo aktivnosti za zaposlovanje domačega kadra, tudi s financiranjem vozniškega dovoljenja D kategorije, štipendiranjem in mentorstvom.
Za nemoten razvoj mobilnosti in načrtovano širitev potniškega prometa bi Slovenija vsako leto potrebovala več kot 350 novih voznikov.
Dolgotrajni postopki za zaposlovanje državljanov tretjih držav bi se znatno pohitrili s poenotenjem postopkov, še posebej v primeru preverjenih delodajalcev, so prepričani v Nomagu. Kot smiselno smatrajo tudi uvedbo skrbnikov za velike slovenske delodajalce na upravnih enotah in Zavodu RS za zaposlovanje, saj gre pri teh postopkih običajno za veliko število ponavljajočih se aktivnosti. »S tem bi zagotovili hitrejšo obravnavo, ob dopolnitvah vlog pa uvedli enake standarde,« dodajajo.
Od države pričakujejo podporo pri zaposlovanju tujcev
Tudi v podjetju Avtobusni promet (AP) Murska Sobota se ne morejo izogniti pomanjkanju kvalificiranih voznikov, kar je po njihovem posledica staranja delovne sile in hkratnega upadanja števila mladih, ki se odločijo za tovrstno kariero.
Za volani avtobusov murskosoboškega podjetja je že precej tujih voznikov, predvsem madžarskih, hrvaških in bosanskih, katerih zaposlovanje je zaradi kulturnih in jezikovnih sorodnosti enostavnejše. Čeprav zaposlovanje kadrov iz držav izven EU upočasnjuje prekomerna birokracija, pa v Murski Soboti že tečejo tudi postopki za zaposlitev filipinskih voznikov.
Ob zaposlovanju tujcev se pojavljajo tudi izzivi, kot je učenje slovenskega jezika in nujno prilagajanje na kulturne razlike. »Tujci se morajo prilagoditi novim delovnim navadam, načinu komunikacije in življenjskim pogojem v Evropi. Hkrati pa se morajo usposobiti tudi za delo v lokalnih pogojih in spoznati evropske prometne predpise ter specifike vozil,« spomnijo v AP Murska Sobota. Ob visokih stroških vizumov, nastanitve in letalskih kart pa je, kot opozarjajo, pod vprašanjem tudi stabilnost delovne sile, saj morajo vedno računati na možnost, da se zaposleni iz osebnih razlogov vrnejo v domovino.
Tudi v murskosoboškem podjetju zato od države pričakujejo, da bo okrepila podporo podjetjem pri zaposlovanju tujcev. »S poenostavitvijo postopkov za njihovo zaposlovanje, intenzivnejšo promocijo poklicev v prevozništvu ter dodatnimi spodbudami za usposabljanje mladih bi lahko bistveno izboljšali stanje na tem področju,« so prepričani v podjetju.
V Murski Soboti že tečejo postopki za zaposlitev filipinskih voznikov, kljub prekomerni birokraciji, ki upočasnjuje zaposlovanje kadrov izven EU. Foto: arhiv Avtobusni promet Murska Sobota
V SIGR stavijo na Filipince
Skupina SIGR Bizjak v svojih podjetjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji zaposluje približno 360 ljudi, med katerimi jih je že več kot sto iz držav tretjega sveta – večinoma voznikov tovornjakov, na Hrvaškem pa tudi delavcev za vzdrževanje voznega parka. Kot pojasnjuje direktor Grega Bizjak, poleg šoferjev pogrešajo tudi zanesljive operativne sodelavce in skladiščnike. »Lahko bi rekli, da danes svet stoji na starejših, saj je med mladimi vse težje najti zanesljivo in predano delovno silo,« ne skriva razočaranja.
Če je bil podjetnik ob prvem obisku Filipinov v okviru delegacije GZS leta 2019 prepričan, da tamkajšnje delovne sile zaradi birokratskih ovir ne bo mogoče vključiti na evropski trg dela, danes razmišlja popolnoma drugače. Mnenje je spremenil po nakupu večjega podjetja na Hrvaškem, kjer so ga presenetili izjemno lojalni in zanesljivi tam zaposleni Filipinci.
»Njihove vrednote so podobne evropejskim, komunikacijo in usposabljanje pa olajša njihovo odlično znanje angleškega jezika,« ugotavlja Bizjak. V podjetju so poskrbeli, da so tujci osvojili tudi osnovno znanje slovenščine, voznike tovornih vozil pa so izobrazili tudi na področju slovenske prometne zakonodaje. Podobne projekte za vključevanje tujcev v lokalno okolje bi lahko s subvencijami podprla tudi država, meni podjetnik.
Prepričan je, da bo gospodarske vezi med Slovenijo in Filipini okrepilo odprtje slovenskega veleposlaništva v Manili, veliko pa si obeta tudi od podpisa memoranduma o formalnem sodelovanju med slovenskim zavodom za zaposlovanje in filipinskim ministrstvom za delavce po svetu. Grega Bizjak, ki bo v okviru slovenske vladno-gospodarske delegacije Filipine marca obiskal že enajstič, od dogovora pričakuje predvsem poenostavitev postopkov zaposlovanja, obenem pa opozarja na pomanjkljivo poznavanje filipinske zakonodaje pri slovenskih institucijah. Filipinski delavci lahko v Sloveniji ostanejo največ 24 mesecev, nato se morajo za določen čas vrniti domov, pove podjetnik, ki vse postopke s tamkajšnjimi agencijami in izbiro kandidatov opravlja osebno.
Pomembna priložnost
Slovenski gospodarski delegaciji na Filipinih se bo pridružil tudi Igor Pristavec, direktor podjetja Prigo, saj se mu to zdi lepa priložnost za spoznavanje lokalnega trga delovne sile in vzpostavljanje stikov s partnerji, ki bi lahko pomagali pri iskanju in zaposlovanju kvalificiranih delavcev. Raziskati želijo možnosti za dolgoročno sodelovanje, dobrodošla pa bo tudi izmenjava izkušenj in dobrih praks s slovenskimi podjetji s podobnimi izzivi, pojasnjuje Pristavec in spomni, da so Filipini znani po kakovostnih tehničnih kadrih, predvsem v transportu, logistiki in servisnih dejavnostih.
Kadrovsko bazo v Prigu sicer dolgoročno krepijo z vlaganjem v strokovno usposabljanje in razvoj zaposlenih, zgodnje prepoznavanje potencialnih sodelavcev pa jim omogoča praktično usposabljanje za dijake in študente. Ob tem skrbijo tudi za stalno izboljševanje delovnih pogojev, kar je ključno za privabljanje in zadrževanje kakovostnega kadra.
V Prigu najbolj pogrešajo izkušene voznike s specifičnimi znanji in avtomehanike, primanjkuje pa jim tudi električarjev in servisnih tehnikov za gospodarska vozila. Še večji izziv je iskanje visoko kvalificiranega kadra, predvsem inženirjev s specifičnimi znanji s področja transporta in logistike, pojasnjuje Pristavec.
Veliko si obetajo od podpisa memoranduma o formalnem sodelovanju med slovenskim zavodom za zaposlovanje in filipinskim ministrstvom za delavce po svetu.
Mlade od poklica voznika tovornega vozila odvrača odgovorno delo, ki zahteva veliko prilagajanja in odsotnosti od doma, ugotavljajo v Prigu. Podobno je pri avtomehanikih in drugih tehničnih poklicih, kjer zanimanje za izobraževanje upada, zahteve pa se s tehnološkim napredkom višajo, opomni direktor. Pridobivanje potrebnih kadrov pa tudi njim otežujeta še praznjenje »balkanskega bazena« in birokratske ovire pri zaposlovanju tujcev. V delavnicah in na servisnih oddelkih podjetja je še vedno največ delavcev z Balkana, vse bolj številni pa so tudi zaposleni iz azijskih in drugih držav, zlasti Indije, znane po močni tradiciji tehničnih poklicev.