Farmacevtska industrija bo ostala najpomembnejši steber gospodarskih odnosov med Švico in Slovenijo

Shrani za kasnejše branje.

Slovenija proizvaja številne visokokakovostne izdelke in ponuja odlične storitve, ki jih uvaža Švica.

Nina Šprohar, Foto: Helvetic Airways

Tobias Pogorevc, izvršni direktor švicarske letalske družbe Helvetic Airways, je od maja lani častni konzul Republike Slovenije v Zürichu. Njegovi starši so bili Slovenci, sam pa se je rodil v Švici. Kot otrok je počitnice preživljal v domovini svojih staršev, kjer je spletel globoka prijateljstva, ki mu še danes omogočajo tesno povezanost z deželo svojih korenin.

Ugotavlja, da si državi delita številne vrednote – predvsem neodvisnost, odločnost, voljo do uspeha in miroljubnost. Podobni sta si tudi geografsko, gospodarsko pa postajata vse bolj povezani. Po Pogorevčevih besedah so švicarske vlagatelje v Sloveniji prepričali predvsem geopolitična lega, visoko usposobljena in produktivna delovna sila ter nižji stroški dela.

Gospodarski odnosi med Švico in Slovenijo so se v zadnjih letih izjemno razvili. Leta 2022 je Švica s trgovinskim obsegom 19,4 milijarde evrov postala najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, kar predstavlja več kot 200-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Največji delež trgovinskega prometa odpade na farmacevtsko industrijo, ki je tudi v središču švicarskih naložb v Sloveniji. Kateri so po vašem mnenju tisti dejavniki, ki so prepričali švicarske vlagatelje?

Po podatkih švicarske carinske uprave je trgovinski promet leta 2024 znašal 44,3 milijarde CHF. Uvoz v Švico je dosegel 17,9 milijarde CHF, izvoz v Slovenijo pa 26,4 milijarde CHF. Farmacevtska podjetja Novartis, Sandoz in Roche so ustvarila kar 98,5 % celotne menjave.

Po mojem mnenju so za visoko raven tujih neposrednih naložb ključni naslednji dejavniki: prvič, geopolitična lega Slovenije kot države članice EU; drugič, visoko usposobljena in produktivna delovna sila; in tretjič, nižji stroški dela. V kombinaciji z drugimi ugodnimi pogoji to ustvarja spodbudno okolje za tuje naložbe.

Med najpomembnejšimi izvoznimi izdelki v Švico so poleg farmacevtskih tudi osebna vozila, montažne hiše, perutninsko meso, turbine, medtem ko Švica v Slovenijo izvaža poleg farmacevtskih izdelkov še ure, letalsko in vesoljsko opremo, živila, obdelovalne stroje ipd.

Kje še vidite možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja?

Še naprej vidim največje priložnosti za rast v farmacevtski industriji, ki bo po mojem mnenju tudi v prihodnje osrednji steber gospodarskih odnosov. Poleg tega prepoznavam velik potencial na področjih letalstva in vesolja, turizma, informacijske tehnologije in komunikacijskih tehnologij – torej v vseh panogah z visoko dodano vrednostjo.

Slovenija proizvaja veliko kakovostnih izdelkov in ponuja visoko kakovostne storitve, ki jih Švica uvaža. Kot ste omenili, se vse bolj razvijajo sektorji montažnih hiš, živil (divjačina) in obdelovalnih strojev. Na mojem področju, v letalstvu, je posebej prepoznavna blagovna znamka Pipistrel. Verjamem, da je bila Švica eden največjih trgov za ta letala. Tudi mi v Helvetic Airways, tako kot številne druge letalske družbe, svoja letala vzdržujemo v Sloveniji.

Kar zadeva švicarski izvoz, gre večinoma za izdelke velikih globalnih podjetij.

Kako dobro pa Švicarji sicer poznajo Slovenijo? Kako jo zaznavajo v vašem poslovnem omrežju? Katere slovenske blagovne znamke so znane v Švici – poleg Pipistrela?

Zaradi svoje majhnosti Slovenija v širši poslovni javnosti ni posebej znana. A intenzivna in konstruktivna diplomacija ter rastoče gospodarsko omrežje prispevata k spreminjanju te percepcije. Najbolj prepoznavne blagovne znamke so nedvomno Elan (Švica je smučarska nacija), Adria Mobil, Argeta in za ljubitelje motošporta Akrapovič (izpušni sistemi vrhunske kakovosti).

Ne smemo pa pozabiti tudi na najpomembnejše ambasadorje Slovenije – športnike. Tadej Pogačar, ki je postal svetovni prvak v kolesarjenju v Zürichu, Domen Prevc, ki postavlja nove mejnike v smučarskih poletih, Janja Garnbret, olimpijska in svetovna prvakinja v športnem plezanju leta 2023 v Bernu, in seveda Luka Dončić iz moštva LA Lakers. Ti posamezniki uveljavljajo Slovenijo v Švici in širnem svetu.

Kako ocenjujete pomen gospodarske diplomacije za spodbujanje sodelovanja in odpiranje vrat na obeh straneh? Lahko navedete primer dobre prakse?

Kot častni konzul Slovenije v Švici sem ponosen gospodarski diplomat. Moja vloga je v tem, da odpiram vrata podjetjem v obeh državah in splošno predstavljam gospodarske razmere. Skupaj z veleposlaništvom Slovenije v Švici, ki na tem področju opravlja odlično delo, si prizadevamo spodbujati sodelovanje – ne le na gospodarskem, temveč tudi na političnem področju. Tako je bila denimo lani ustanovljena švicarsko-slovenska parlamentarna skupina prijateljstva. A pred nami je še dolga pot, da bomo sodelovanje še dodatno okrepili.

Novica, da bo Slovenija letos postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN), je verjetno pomemben korak naprej. Kako bo to vplivalo na odnose?

Polnopravno članstvo Slovenije v CERN bo še okrepilo sodelovanje na tem zelo specifičnem raziskovalnem področju. To članstvo bo Sloveniji prineslo več prednosti: dostop do znanosti in raziskav, možnost prijave na razpise za naročila, kar bo ustvarjalo gospodarsko rast in delovna mesta v visokotehnološkem sektorju. Nenazadnje pa bo članstvo povečalo tudi prepoznavnost Slovenije kot inovativne in napredne države.

Slovenija si je Švico vedno postavljala za vzor. Kaj smo po vašem mnenju uspešno prevzeli? Kje smo si podobni in kje različni?

Menim, da si državi delita številne podobne vrednote. Švica in Slovenija sta majhni evropski državi, ki dajeta velik poudarek na neodvisnost in samoodločanje. Obe sta uspeli vzpostaviti stabilni, uspešni in miroljubni družbi. Švica je že od leta 1815 znana po svoji nevtralnosti, Slovenija pa je po težkem obdobju v 90. letih zgradila demokratično in miroljubno družbo, trdno zasidrano v evropskem prostoru.

Na gospodarskem področju si obe prizadevata za odličnost na področju gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, raziskav, razvoja in inovacij. Uspeh Švice temelji tudi na politični stabilnosti in na dvojnem izobraževalnem sistemu, ki omogoča visoko inovativnost. Gre za tradicije, ki so se razvijale desetletja. Prepričan sem, da Slovenija hodi po podobni, po mojem mnenju pravi poti.

Kot vodilni v letalski družbi gotovo spremljate razvoj ljubljanskega letališča na Brniku. Po pandemiji se postopoma pobira in uvaja nove linije, čeprav še vedno nimamo nacionalnega letalskega prevoznika. Kakšne so vaše napovedi za prihodnost letalskih povezav?

Na to vprašanje gledam z dveh vidikov: po eni strani obstaja patriotska želja po nacionalni letalski družbi, po drugi strani pa gospodarska realnost. Kot izvršni direktor zasebnega letalskega prevoznika dajem večjo težo gospodarskim dejavnikom. Kar zadeva Slovenijo – zaledje in turistični tokovi so preprosto premajhni, da bi bilo mogoče celoletno rentabilno upravljati letalsko družbo z modernimi, dragimi letali.

Za letališče ali državo pa je ključno, da ustvarja pogoje za dobro povezljivost. Povedano drugače: vzpostaviti je treba povezave z evropskimi vozlišči, da lahko potniki iz Ljubljane z enim samim postankom dosežejo katerikoli cilj na svetu. Menim, da Lufthansa Group (s Swiss/Helvetic, ki letita dvakrat dnevno v Zürich), Air France/KLM in Turkish Airlines ponujajo takšne povezave – te pa je treba skrbno negovati. In tukaj, po mojem mnenju, Letališče Ljubljana opravlja odlično delo.

Švicarji Slovenijo ne obiskujejo le poslovno, ampak tudi kot turistično destinacijo. Kaj jih najbolj privlači? Se v resnici odzivajo na našo usmeritev v butični turizem in trajnost?

Švicarji obožujejo gore, naravo in morje – skratka vse, kar Slovenija ponuja. Poleg tega cenijo trajnostni turizem in so pripravljeni zanj plačati nekoliko več. To bi morala biti tudi strategija za majhno, butično državo, kot je Slovenija – osredotočiti se na najvišjo kakovost in trajnost. S tem pristopom Slovenija ne bo privlačila množic, kot nekatere sredozemske države, temveč zahtevne goste iz Evrope, ZDA in Azije.

Čeprav ste rojeni v Švici – kako vi doživljate Slovenijo? Se radi vračate?

Moji starši so v 60. letih emigrirali v Švico in nam omogočili čudovito otroštvo in izobrazbo, čeprav smo bili delavska družina. Vendar jim je bilo vedno pomembno, da z nami govorijo le slovensko in nam prenašajo slovenske vrednote. Med poletnimi počitnicami v Sloveniji sem kot »Švicar« spletel globoka prijateljstva, ki trajajo še danes in ohranjajo mojo vez s Slovenijo, tudi po smrti staršev.

Danes v svoji funkciji častnega konzula lahko to povezanost še naprej negujem in imam priložnost to čudovito deželo večkrat letno obiskati. Sem v privilegirani poziciji – kot rojeni Švicar s slovenskimi koreninami lahko prispevam k tesnejšim odnosom med tema dvema čudovitima državama.

Kateri nasvet bi dali Švicarjem, ki želijo poslovati s Slovenci? Kaj lahko pričakujejo?

Na kratko: bodite odprti za poslovanje v Sloveniji – in presenetila vas bosta visoka kakovost delovne sile ter izjemna inovativnost!