Shrani za kasnejše branje.
Zeleno financiranje se čedalje bolj krepi, saj je jasno, da se vse več podjetij zaveda pomembnosti ESG vidikov in si prizadeva za izboljšanje svojih praks.
Barbara Perko
»Zeleni prehod s prihodom Trumpa nekoliko izgublja popularnost, kar v praksi pomeni, da se sicer nadaljuje, vendar z nekoliko manjšim tempom. Ta je tudi različen po posameznih državah. Sama energetska učinkovitost, ki ne temelji toliko na subvencijah, ampak je zanimiva predvsem zaradi svoje ekonomske smiselnosti, pa je trend, ki se bo zagotovo nadaljeval – dve največji podjetji v Evropi na tem področju sta nemški Siemens Energy in španska Iberdrola. Delnice prvega so v zadnjem letu pridobile preko 260 %, delnice Iberdrole pa prav tako beležijo svoje najvišje tečaje in so v zadnjem letu pridobile okoli 40 %,« pravijo v družbi Generali Investments.
Priložnosti na področju energetske učinkovitosti so zato za vlagatelje zelo zanimive, saj združujejo trajnostni vidik, ki pa mora na koncu prikazati tudi dobiček. Digitalizacija energetskih omrežij, pametne stavbe, elektrifikacija prometa in industrijske rešitve za zmanjšanje porabe energije privabljajo vedno več pozornosti. Prav tako države še naprej uvajajo regulative in standarde, ki spodbujajo energetsko varčne rešitve. »Zanimivo je tudi, da se k energetskim rešitvam vse bolj obračajo tudi podjetja, ki niso tradicionalno povezana z energetiko. Velika tehnološka podjetja, kot sta Google in Amazon, prav tako vlagata v lastne obnovljive vire energije in pametne energetske sisteme, da zmanjšata stroške in ogljični odtis. Vse to nakazuje, da zelena preobrazba gospodarstva kljub političnim spremembam ostaja dolgoročen trend,« poudarjajo.
Sklada Generali Krovnega sklada, Generali Bond in Generali Corporate Bonds, obvezniška sklada, zasledujeta in spodbujata trajnostne značilnosti (ESG) izdajateljev obveznic. Izdajatelji morajo ustrezati kriterijem, kot je najmanj 75 % sredstev sklada naloženih v finančne instrumente, s katerimi sklad spodbuja okoljske in socialne značilnosti. »Hkrati ne kupujemo obveznic izdajateljev, ki prihajajo iz določenih industrij (tobačna, orožarska, premog, itd.). Dodatno znotraj sklada kupujemo tudi obveznice z ESG oznakami (zelene, socialne, trajnostne), vendar nimamo točnega cilja, koliko portfelja morajo imeti tovrstne naložbe,« še povedo.
Priložnosti, ki vključujejo trajnostni vidik, so za vlagatelje zanimive.
Zeleno financiranje se je okrepilo
V NLB, kjer so zavezani trajnostnemu financiranju in so od maja 2022 pridruženi Net-Zero Banking Alliance (NZBA), pravijo, da se je lani zeleno financiranje za podjetja in prebivalstvo bistveno okrepilo. »V primerjavi z letom 2023 se je nova produkcija povečala za 153 %, obseg portfelja pa za 183 %. Portfelj zelenih kreditov v letu 2024 predstavlja 54 % cilja, postavljenega za leto 2030,« pravijo. Podjetjem ponujajo zelene kredite za trajnostne projekte, kot so kredit za investicije v energetsko učinkovitost poslovnih stavb, kredit za zmanjšanje ogljičnega odtisa, kredit za nakup električnega ali hibridnega prevoznega sredstva, za namestitev sončne elektrarne, hranilnikov električne energije, toplotne črpalke ali polnilnice. Podjetja se lahko odločijo tudi za lizing za financiranje električnih vozil in polnilnih postaj.
Največji izzivi vključevanja ESG-vidikov v poslovanje podjetij, družb in organizacij se sicer pojavljajo v panogah, ki so močno odvisne od naravnih virov ali imajo velik vpliv na okolje. »Tudi finančni sektor se sooča z izzivi pri ocenjevanju in upravljanju tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami in družbenimi vprašanji, zato je razvoj novih metodologij za ocenjevanje ESG-tveganj ključnega pomena,« so prepričani.
V NLB opažajo, da se vse več podjetij zaveda pomembnosti ESG vidikov in vpliva podnebnih sprememb na poslovanje ter si prizadeva za izboljšanje svojih praks. Velika podjetja imajo pogosto specializirane ekipe za upravljanje trajnostnih vidikov, medtem ko mala in srednje velika podjetja pogosto nimajo dovolj virov za celovito obravnavo teh vprašanj.
Potreben je celovit pristop
OTP banka se osredotoča na zagotavljanje rešitev, ki podpirajo trajnostne naložbe in okolju prijazne projekte. Nudijo širok spekter finančnih rešitev za področje energetske učinkovitosti, zelene energije in trajnostne mobilnosti. »V zadnjem času je banka v svoje poslovanje uvedla več posojil, povezanih s trajnostnimi merili, ki so jih naše stranke presenetljivo dobro sprejele. Takšna posojila so finančni instrumenti, ki posojilojemalce spodbujajo k izpolnjevanju posebnih ciljev trajnostnega delovanja, kot je izboljšanje energetske učinkovitosti ali doseganje določenih EU taksonomskih ciljev. Marža obrestne mere za ta posojila se spreminja glede na posojilojemalčevo zmožnost doseganja vnaprej določenih ciljev uspešnosti,« pristop opišejo v OTP banki.
V OTP vidijo potencial za zelene investicije v Sloveniji še na področju gradbeništva in nepremičnin, prometa ali trajnostne mobilnosti, energije in ravnanja z odpadki.
Podjetja se vse bolj zavedajo pomena ESG, še vedno pa je prostor za rast pri obravnavi širšega nabora trajnostnih vprašanj. »Učinkovito vključevanje vidikov ESG v poslovanje zahteva celovit pristop, ki ne vključuje le prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb, temveč tudi strategije prilagajanja,« pravijo. »Banka financira investicije v pozitivne okoljske in trajnostne učinke. Ponuja kredite do 10 let oz. do konca trajanja projekta. Raba sredstev je namenska. Obrestna mera in stroški so po dogovoru, a je vsekakor ugodnejša ponudba v primerjavi z ostalimi krediti.«
Banka skrbno spremlja in ocenjuje tveganja ESG komitentov z zbiranjem podatkov iz javno razpoložljivih virov, kot so npr. letna poročila, trajnostna poročila, spletne strani komitentov, informacije, objavljene v medijih, od zunanjih ponudnikov ESG podatkov, od nacionalnih in mednarodnih agencij in ministrstev, ter z zbiranjem podatkov neposredno od strank (na podlagi vprašalnika). »Od leta 2024 banka razvršča dejavnosti in posojilojemalce v kategorije nizkega, srednjega, srednje visokega in visokega ESG tveganja. Banka je v posojilni politiki natančneje opredelila merila ESG v postopku odobritve za stranke s srednje visokim in visokim ESG tveganjem, ki delujejo v ogljično intenzivnih panogah. Banka je odobrila tudi panoge, ki jih načeloma ne financira (izločitvene dejavnosti) ali jih financira izjemoma,« so razložili.
V OTP, kjer tudi sami uresničujejo trajnostna načela – na fotografiji čebelnjak na upravni stavbi – podpirajno trajnostne naložbe in okolju prijazne projekte. Foto: Marko Pigac
Ključen trend je kombinirano financiranje
SID banka z različnimi programi financira projekte, ki zmanjšujejo vpliv na okolje, izboljšujejo energetsko učinkovitost in spodbujajo prehod v krožno gospodarstvo in brezogljično poslovanje podjetij. Nabor instrumentov SID banke zajema SID ZELEN – neposredni kredit, posredne kreditne linije (prek poslovnih bank), sklad skladov/novi holdinški sklad (kombinacija nepovratnih kohezijskih sredstev in zasebnega kapitala), dolžniško financiranje posebnih sektorjev (RRI 2, Digitalen, OSN), projektno pisarno in zavarovalne storitve ter okvir delovanja SID banke pri nakupu obveznic slovenskih podjetij za doseganje mandatnih ciljev.
»Prihodnost financiranja zelenih projektov v Sloveniji kaže stabilno rast. Ključen trend predstavlja uveljavljanje kombiniranega financiranja, pri katerem se nepovratna evropska sredstva dopolnjujejo z ugodnimi posojili SID banke in finančnih posrednikov. Pomemben korak v tej smeri je oblikovanje novega holdinškega sklada z vzvodom 280 milijonov evrov, ki bo omogočil bolj ciljno in sistematično podporo prebojnim projektom. Sklad bo sredstva usmerjal na pet vsebinskih področij – med njimi so tudi energetska prenova poslovnih stavb, krožno gospodarstvo in trajnostne urbane strategije, kar predstavlja neposreden prispevek k zelenemu prehodu,« pravi Simon Šimonka, direktor za financiranje in marketing.
»Vzporedno se v bančnem sektorju krepi presoja podjetij z vidika ESG dejavnikov, zaradi česar trajnostno naravnana podjetja pridobivajo financiranje ugodneje. Pomemben trend je tudi omejevanje financiranja dejavnostim z visokim ESG tveganjem ter omejevanje financiranja okoljsko spornih investicij (SID banka v svoji trajnostni politiki izključuje financiranje projektov, povezanih s fosilnimi gorivi),« pojasnjuje Šimonka. »Kakovost trajnostnih meril postopoma postaja standard tudi pri komercialnih bankah. Posledično se pričakuje pospešeno povečevanje naložb v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in krožno gospodarstvo. Prav zato SID banka v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom ter drugimi evropskimi institucijami razvija zelene programe financiranja, kot je npr. SID ZELEN.« Krepi se tudi zanimanje za lastniško in kvazi-lastniško financiranje. Skladi tveganega kapitala bodo zagotavljali kapital, ki bo dopolnjeval tradicionalne dolgoročne kredite in pospešil rast tehnoloških rešitev za zeleni prehod.
Simon Šimonka kot pomemben trend navaja omejevanje financiranja dejavnostim z visokim ESG tveganjem. Foto: Helena Kermelj
V SID banki omogočajo financiranje celotnega investicijskega cikla – od nakupa in vgradnje naprav za proizvodnjo čiste energije do razvoja potrebne infrastrukture za njeno distribucijo in shranjevanje. Spodbujajo tudi energetske prenove in tehnološke izboljšave, ki zmanjšujejo porabo energije in emisije v industriji ter poslovnem sektorju, hkrati pa podpirajo projekte, ki uvajajo modele krožnega gospodarstva in nizkoogljične mobilnosti. Podjetjem omogočajo tudi dostop do jamstvenih in zavarovalnih produktov.
Nepovratne spodbude in ugodni krediti
Podjetjem, ki uvajajo trajnostne poslovne modele in zelene tehnologije, so pri Eko skladu trenutno na voljo nepovratne finančne spodbude in ugodni krediti. Eko sklad bo, enako kot v zadnjih letih, še naprej največjo pozornost namenjal spodbujanju naložb v povečanje energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije tako pri podjetjih in občinah kot tudi pri občanih.
Eko sklad za zelene investicije pravnim osebam ponuja nepovratne finančne spodbude in ugodne kredite. Pravne osebe lahko pridobijo nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, ki so namenjene prenovi starejših stavb, za izkoriščanje odvečne toplote iz procesov ali naprav, za uvedbo sistemov upravljanja z energijo ter tudi za energetsko učinkovitost v tehnološkem procesu. Podjetja lahko pridobijo nepovratno finančno spodbudo za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema upravljanja z energijo, za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb, za skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb s tremi ali več posameznimi deli stavbe, za večjo energijsko učinkovitost v stavbah, zmanjševanje onesnaženosti zraka in s tem boljšo kakovost zunanjega zraka, za posodobitev ogrevalnih naprav v skupnih sistemih starejših stavb s tremi ali več posameznimi deli, za vgradnjo solarnega sistema, kotla na lesno biomaso, toplotne črpalke ter zamenjavo ali celovito prenovo toplotne postaje ali vgradnjo toplotne postaje, ki bo prvič priključena na sistem daljinskega ogrevanja.
Trajnostno naravnana podjetja pridobivajo sredstva pod ugodnješimi pogoji.
Kreditiranje okoljskih naložb
Eko sklad ponuja tudi kredite za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer naložbe v sisteme in naprave za proizvodnjo toplote ali hladu, električne energije iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in električne energije, naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih, obnovo razsvetljave, posamezne ukrepe energijske prenove objektov ( izolacija fasade, tal strehe, zamenjava stavbnega pohištva, vgradnja sodobnih sistemov ogrevanja in prezračevanja in druga dela, povezana s statično sanacijo stavbe). Krediti so na voljo še za naložbe v zmanjšanje onesnaževanja zraka za tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu, naprave za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka, za postavitev kolesarnic, polnilnih postaj, izgradnjo parkirišč po sistemu P+R z neposredno povezavo na javni potniški promet pa tudi za izvedbo ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto občinsko prometno strategijo. Na voljo so tudi sredstva za naložbe v gospodarjenje z odpadki v sisteme in naprave za ločeno zbiranje, nakup nadgrajenih vozil za zbiranje in obdelavo odpadkov, nakup novih delovnih strojev na hibridni ali električni pogon, postavitev sistemov za obdelavo oziroma predelavo komunalnih ali industrijskih odpadkov ter zamenjavo azbestnih strešnih kritin. Na področju varstva voda in učinkovite rabe vode so krediti namenjeni za naložbe v čistilne naprave za komunalne ali tehnološke odpadne vode, tehnologije za zmanjševanje onesnaževanja voda v tehnološkem procesu, ukrepe za zmanjševanje izgub oziroma prihranek pitne vode ter naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode in za odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo, za naložbe v kanalizacijska omrežja za odpadne vode s priključkom na čistilno napravo in ukrepe za prihranek pitne vode pri izvajanju gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
Kreditiranje nakupa okolju prijaznih vozil
Odprt je tudi javni poziv za kredite za nakup okolju prijaznih vozil, in sicer za nakup vozil na električni pogon za cestni promet, nakup vozil na hibridni pogon za cestni promet, pri katerih emisije CO₂ v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, ne presegajo 50 g/km (po WLTP) za vozila, prvič registrirana od vključno 1. 1. 2021 dalje, nakup novih vozil na bioplin ali vodik, za cestni promet in postavitev polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil, vozil na bioplin ali vodik ter nakup in postavitev hranilnikov energenta.
»V letošnjem letu se pripravlja nov program spodbujanja naložb v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, ki bo namenjen industriji in bo vključeval tako povratna kot tudi nepovratna sredstva. Program se bo izvajal v sodelovanju s SID banko,« še pravijo na Eko skladu.