Shrani za kasnejše branje.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer si je 23. maja med delovnim obiskom v tovarni Talum skupaj z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal ogledal projekte oz. naložbe v zeleni prehod, ki jih je kidričevski proizvajalec izdelkov iz aluminija sofinanciral iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP).
Mag. Tajda Pelicon, GZS, Korporativno komuniciranje
Talum je eno od podjetij iz energetsko intenzivnih dejavnosti, ki so po uredbi iz leta 2023 sodila med upravičence nadomestila posrednih stroškov emisij TGP. Ključni cilj je razogljičenje gospodarstva, kar je v energetsko intenzivnih podjetjih dolgotrajen proces, povezan z visokimi stroški ter zahtevnimi posegi. Hkrati ta podjetja v tem času čutijo največjo težo nekonkurenčnih pogojev poslovanja v Sloveniji in Evropi. Veljavna uredba se izteče letos, zato GZS skupaj s Talumom in drugimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030. Na ta način bo lahko industrija nadaljevala z investicijami v okolju prijaznejše tehnologije ob hkratni ohranitvi proizvodnje.
Sredstva, ki so jih upravičena podjetja na podlagi uredbe prejela, so v celoti namenila investicijam v tehnologije zelenega prehoda, kot so projekti razogličenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik kot tudi projekti samooskrbovanja z električno energijo.
»Takšne pionirje čistega prehoda, kot je Talum, moramo podpirati tudi v prihodnje,« je ob obisku podjetja dejal minister Kumer. Foto: Talum
»Obisk v Talumu in prikaz investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila posrednih stroškov emisij TGP po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, so jasen dokaz, da se ta industrija zaveda pomena razogljičenja in je na pravi poti. Zato je nujno, da energetsko intenzivnim podjetjem v Sloveniji zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Projekti zelenega prehoda so ključni za uvajanje okolju prijaznejše tehnologije in nadaljnje korake na poti k razogljičenju. Uredba, po kateri so lahko podjetja prejela nadomestilo posrednih stroškov emisij TGP, se letos izteka. Zato na GZS predlagamo, da se po vzoru drugih držav članic EU podaljša njena veljavnost do leta 2030.« Minister si bo skupaj z generalno direktorico GZS v juniju ogledal izvedene investicijske projekte še v Papirnici Vevče, predstavnici papirne industrije, in v SIJ Acroni, primeru jeklarne.
Talum namenil več kot 55 milijonov evrov zeleni preobrazbi
Talum je prejeta nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij TGP namensko porabil za investicije v zeleno preobrazbo svoje proizvodnje. Višina vseh investicij znaša več kot 55 milijonov evrov, pri čemer bodo iz naslova prejetih nadomestil do leta 2025 prejeli približno 11,5 milijona evrov. Nadomestila so v Talumu med drugim uporabili za izgradnjo sončne elektrarne na strehah proizvodnih objektov v velikosti 3,7 MW ter za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij TPG pri proizvodnji rondelic, iz katerih se izdeluje aluminijasta embalaža za farmacevtsko, prehrambno in kozmetično industrijo.
»Na obisku sem si ogledal nekatere naložbe, ki smo jih podprli s sredstvi Podnebnega sklada. Talumu čestitam za inoviranje. Postal je eden vodilnih proizvajalcev aluminijskih izdelkov iz sekundarnega, recikliranega aluminija, pridobljenega s ponovno uporabo odpadnega materiala. To mu zagotavlja pomembne primerjalne prednosti in dolgoročno konkurenčnost. Takšne pionirje čistega prehoda moramo podpirati tudi v prihodnje,« je ob ogledu Taluma dejal minister Bojan Kumer.
Prvo odločbo o upravičenosti do nadomestila so v Talumu prejeli maja 2023. Del prejetih sredstev so namenili za izgradnjo sončne elektrarne na strehah svojih objektov, s čimer so povečali proizvodnjo električne energije iz OVE za 3576 MWh letno ter zmanjšali emisije TGP za 1947 ton CO₂. Z izgradnjo omenjene proizvodne naprave so dosegli direktne kompenzacije energije v čim večjem deležu zmanjševanja konične moči odjema energije preko distribucijskega omrežja. »Še bolj pomembna za dolgoročni razvoj tovarne in krepitev našega položaja največjega svetovnega proizvajalca pa so namenska sredstva, ki smo jih namenili za sofinanciranje projekta Rondelice 70.000 t,« je ministru pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.
S ciljem zagotavljanja najvišje kakovosti proizvedenih rondelic in preprečevanja napak so namestili napravo za detekcijo napak, ki omogoča, da s pravočasnimi korekcijami procesa znižujejo količino procesnega odpada, izboljšujejo energetsko učinkovitost ter zmanjšujejo ogljični odtis proizvodnega procesa in proizvoda. Nabavili so novo električno žarilno peč in dve napredni izsekovalni liniji za izsekovanje rondelic iz recikliranega materiala. Z vsemi temi napravami so izboljšali energetsko učinkovitost naprav ter zmanjšali procesne emisije TGP ter emisije drugih onesnaževal. Skupna vrednost projekta Rondelice 70.000 t, ki ga bodo v Talumu zaključili do konca leta, presega 40 milijonov evrov.
V Talumu so sicer sredi intenzivnega investicijskega cikla v višini 55 milijonov evrov za dokončanje zelene transformacije. Od tega je več kot 13 milijonov evrov investicij, ki ustrezajo pogojem za dodelitev nadomestila. Še dodatnih 60 milijonov evrov nameravajo v Talumu investirati do leta 2030, od tega je več kot 10 milijonov evrov investicij, ki ustrezajo pogojem za dodelitev nadomestila. »Projekti, ki smo si jih danes ogledali z delegacijo ministrstva, več kot dokazujejo pravilnost in ciljno usmerjenost porabe sredstev iz naslova kritje posrednih stroškov emisij TPG. Izhajajo iz realnih potreb industrije in prinašajo realne rezultate večje energetske učinkovitosti naprav in procesov ter zmanjševanja emisij. V Talumu si zato želimo, da bi Slovenija sledila usmeritvi Evropske komisije, ki je državam članicam omogočila podaljšanje te sheme do leta 2030,« poudarja Marko Drobnič.
Uredba o toplogrednih plinih sprejeta 2013
Slovenska shema, ki jo je februarja 2023 odobrila Evropska komisija, in jo je slovenska vlada prenesla v tri leta trajajočo uredbo, je vredna 99,15 milijona evrov. Namenjena je nadomestilu energetsko intenzivnih podjetij za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. Sredstva, ki jih upravičena podjetja prejmejo, morajo biti v celoti namenjena zelenemu prehodu. Trenutno smo v zadnjem letu, ko so podjetja upravičena do nadomestila.
Že pred več kot desetimi leti je Evropska komisija prepoznala, da uvedeno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki naj bi pripomogli k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope, negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in obstaja nevarnost za selitev te proizvodnje v države izven EU z manj ambicioznimi okoljskimi cilji in nadomeščanje evropskih proizvodov z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. Posledično je oblikovala prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO₂. Državno pomoč, ki so jo določale takratne evropske smernice, Slovenija ni prenesla v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS v imenu podjetij iz prizadetih sektorjev. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi tako z evropskimi konkurenti kot s konkurenti izven EU.
Leta 2020 je Evropska komisija objavila nove smernice glede državnih pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami ETS po letu 2021. GZS je aktivno sodelovala pri pripravi ustreznih zakonskih podlag s ciljem, da se izenačijo pogoji za upravičenost slovenskih podjetij do pomoči in ohrani njihovo konkurenčnost napram tujim tekmecem.