Shrani za kasnejše branje.
Digitalizacija postaja ključni dejavnik pri oblikovanju odpornejših, učinkovitejših in zanesljivejših energetskih sistemov.
Mateja Jordan
Z uvajanjem sodobnih digitalnih rešitev se odpirajo nove priložnosti za pametno upravljanje z energijo – od optimizacije stroškov in zmanjševanja emisij do večje zanesljivosti energetske oskrbe.
UI za ohranjanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo
S pomočjo naprednih digitalnih rešitev je mogoče natančno spremljati napetostne razmere in pretoke energije v omrežju ter učinkovito upravljati proizvodnjo in odjem, kar omogoča hitrejše zaznavanje morebitnih težav in njihovo odpravo še pred izpadom sistema, zatrjujejo v Gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije (GIZ DEE).
Uporaba naprednih merilnih sistemov in daljinsko vodenih naprav omogoča hitro izolacijo poškodovanih delov omrežja brez prekinitve oskrbe za preostale uporabnike. Pravočasno odkrivanje potencialnih napak v infrastrukturi pa še povečuje zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema. Stacionarne kamere, podprte z umetno inteligenco (UI), samodejno prepoznavajo okvare in sprožijo alarm ob zaznani nevarnosti. Tak pristop omogoča stalni nadzor, izboljšuje varnost ter zmanjšuje potrebo po ročnih pregledih.
Digitalizacija oziroma UI v sistemih omogoča tudi pregled daljnovodov s pomočjo dronov, opremljenih s kamerami in programsko opremo za strojno analizo posnetkov. Hitro, avtomatizirano in natančno prepoznavanje poškodb na daljnovodih in stebrih bistveno skrajša čas odziva in povečuje učinkovitost vzdrževanja. Stalno spremljanje stanja omrežja v realnem času in uporaba avtomatiziranih sistemov za lociranje in izolacijo okvar pohitrita odziv in skrajšata čas izpada, kar je ključno ob motnjah in izrednih dogodkih v elektroenergetskem omrežju. Napredni sistemi daljinskega upravljanja, podprti z algoritmi za obvladovanje motenj, zaznajo nepravilnosti skoraj takoj, kar omogoča odpravo težav, še preden povzročijo večje motnje v oskrbi. V izrednih razmerah, kot so neurja, poplave ali druge naravne nesreče, takšna odzivnost bistveno pripomore k ohranjanju stabilnosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo, še poudarjajo v GIZ DEE.
Pravočasno odkrivanje morebitnih napak povečuje zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema.
Koristi za sistem in uporabnike
Napredni merilni sistemi uporabnikom omogočajo podroben vpogled v porabo električne energije, tudi v 15-minutnih intervalih, kar pomeni boljše razumevanje lastnih navad, prepoznavanje energetsko potratnih naprav in prilagoditev odjema, na primer z enakomernejšo porazdelitvijo bremen ali zamenjavo zastarelih naprav. Algoritmi in napredne analize omogočajo natančnejše načrtovanje ter prilagajanje porabe, kar se odraža v učinkovitejši rabi energije, nižjih stroških in manjšem vplivu na okolje.
Sprotno spremljanje proizvodnje in porabe je nujno tudi za uravnoteženje omrežja ob večjem deležu spremenljivih virov. Z napredno digitalno podporo je mogoče natančno analizirati obremenitve na posameznih točkah omrežja, bolje načrtovati in oceniti možnosti za priključitev novih obnovljivih virov, ugotavljajo v GIZ DEE.
Skrb za kibernetsko varnost
Pri uvajanju digitalnih rešitev v distribucijo električne energije v GIZZ DEE vidijo več izzivov, na prvem mestu zagotavljanje visoke ravni kibernetske varnosti. Digitalizacija omrežij namreč povečuje njihovo izpostavljenost kibernetskim grožnjam, kar je v današnjem nestabilnem globalnem okolju še posebej občutljivo. Obsežni in zahtevni projekti terjajo tudi usklajeno poročanje, prilagajanje obstoječih poslovnih procesov in dodatne finančne, kadrovske in tehnične vire. Nujna sta tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za delo z novimi tehnologijami. Na tehnični ravni pa izstopa pomanjkanje standardizacije naprav in sistemov ter zagotavljanje njihove medsebojne povezljivosti oziroma interoperabilnosti.
Digitalna orodja za pametnejšo rabo energije
V vrsti uporabnih digitalnih rešitev za podporo uporabnikom, ki so jih razvili v podjetju Elektro Gorenjska, izstopa sistem za avtomatski izračun priključne zmogljivosti tako za proizvodnjo (npr. namestitev sončne elektrarne) kot porabo (npr. povečanje varovalk). Sistem uporabniku omogoča hiter in enostaven vpogled v omrežne možnosti kar prek portala Moj elektro – tako lahko vsak uporabnik v nekaj minutah preveri, kakšno sončno elektrarno lahko priključi na svoje merilno mesto. V kratkem bo na voljo tudi spletna možnost preverjanja za povečanje priključne moči.
V podjetju Elektro Gorenjska digitalizacijo uporabljajo tudi za pomoč uporabnikom pri pomembnih energetskih odločitvah. Razvili so napreden sistem, ki na podlagi podatkov o 15-minutni porabi električne energije izračuna optimalno velikost sončne elektrarne in hranilnika. Sistem že uspešno uporabljajo v družbi Gorenjske elektrarne, v Elektro Gorenjska pa spodbujajo tudi druga podjetja, da pri njih poiščejo podporo pri tovrstnih odločitvah. Gre za odličen primer, kako lahko digitalna orodja neposredno pomagajo pri trajnostnem in ekonomičnem upravljanju z energijo.
Pametni odjem v praksi: manj stroškov, več učinkovitosti
Elektro Gorenjska je v sodelovanju z industrijskimi partnerji že razvil in vpeljal sistem aktivnega odjema v eni večjih industrijskih družb. Gre za napredno rešitev, kjer pametne naprave v tovarni upravljajo odjem in pritok električne energije – iz omrežja, sončne elektrarne ali baterije – glede na trenutno porabo, cene in obremenitev sistema.
Sistem dinamično prilagaja porabo glede na potrebe proizvodnje, optimizira stroške in kar najbolj učinkovito izkorišča vse energetske vire. To je še en konkreten primer, kako lahko digitalizacija v praksi zniža stroške, razbremeni omrežje in poveča energetsko neodvisnost podjetij, zatrjujejo v podjetju.
Energetska pismenost in digitalna dostopnost
Vseh pet slovenskih distribucijskih podjetij je skupaj razvilo enoten digitalni sistem – Enotno vstopno točko (EVT), znano pod imenom Moj elektro. Spletni portal je namenjen vsem uporabnikom – gospodinjstvom, podjetjem ter industriji in na enem mestu omogoča vpogled v podatke o porabi električne energije, informacijah o merilnih mestih, pogodbah, tarifah itd. Uporabniki lahko spremljajo svojo porabo po urah, dneh in mesecih za pretekli dan, dostopajo do zgodovinskih podatkov, opravljajo analize in izvažajo podatke za nadaljnjo obdelavo. Moj elektro predstavlja pomemben korak v smeri večje preglednosti, energetske pismenosti in digitalne dostopnosti za vse odjemalce.
Digitalizacija lahko zniža stroške, razbremeni omrežje in poveča energetsko neodvisnost.
EVT prinaša številne prednosti tudi industrijskim podjetjem. Omogoča jim natančen vpogled v porabo z zamikom enega dne, kar olajša optimizacijo energetsko intenzivnih procesov in pravočasno zaznavanje odstopanj. Podatki s portala so uporabni kot osnova za vzpostavitev sistema upravljanja z energijo (npr. ISO 50001) in jih je mogoče vključiti v lastne analitične rešitve ali povezati prek REST API. Podjetja lahko načrtujejo stroške, primerjajo dejansko porabo s pogodbenimi pogoji in preprečujejo dodatne stroške zaradi presežkov. Hkrati je EVT dragoceno orodje za podporo trajnostnim strategijam in krepitev digitalne zrelosti brez potrebe po dodatnih investicijah v merilno opremo.
Digitalna orodja za stabilno oskrbo in manj skrbi ob izpadih
V Sloveniji imamo visoko raven zanesljivosti pri oskrbi z elektriko, saj morajo distribucijski operaterji za vsako odjemno mesto zagotavljati točno določene standarde. Kljub stabilnemu sistemu pa se hitro povečuje tudi pomen digitalizacije, še posebej v času geopolitičnih napetosti in ob vedno večjih izzivih za elektroenergetska omrežja, kot smo jim bili priča denimo ob nedavnem električnem mrku v Španiji, opozarjajo v podjetju Kolektor sETup.
Podjetjem zato ponujajo različne rešitve pametnega upravljanja kot ključni del strategije zagotavljanja nemotene oskrbe, tudi v nepredvidljivih razmerah. Stavijo na digitalna orodja, ki ne prinašajo le več nadzora, temveč tudi konkretne energetske prihranke. Ključno vlogo ima pri tem njihova lastna platforma OPTIMA, ki jo razvijajo in nadgrajujejo kot celovito rešitev za tehnično in tržno upravljanje energije.
OPTIMA omogoča pametno upravljanje z energijo s posebnim poudarkom na optimizaciji baterijskih sistemov in hranilnikov toplote za znižanje stroškov in večjo neodvisnost, ko gre kaj narobe. Na tehnični ravni platforma upošteva vse ključne omejitve posameznih enot, kot so baterijski sistemi, sončne elektrarne ali hranilniki toplote, in jih poveže v učinkovit, varen in zanesljiv energetski sistem. Na tržni ravni pa lahko podjetja izkoristijo optimalne priložnosti na energetskih trgih, za višjo energetsko učinkovitost, večjo fleksibilnost in tudi boljši finančni izkupiček.
Kolektor sETup kot aktiven člen sodeluje tudi pri upravljanju energetskega portfelja na trgu sistemskih storitev za operaterja prenosnega omrežja ELES in tako neposredno prispeva k stabilnosti elektroenergetskega sistema v Sloveniji.
Digitalna rešitev, ki se povrne že v enem letu
Vlaganje v digitalne rešitve za energetsko upravljanje se pogosto zelo hitro obrestuje, potrjujejo v Kolektorju sETup. OPTIMA je podjetjem, ki so jo uvedla, prinesla občutne prihranke: v povprečju se je celotna investicija (vključno z integracijo in petletnim upravljanjem) povrnila že v enem letu. Po njihovih izračunih lahko sistem v nekaterih primerih zagotovi tudi do 40 odstotkov nižje stroške za energijo na letni ravni. Pri vsakem projektu pripravijo individualno analizo, ki služi kot podlaga za nadaljnje korake. Za podjetja, ki resno razmišljajo o optimizaciji porabe in stroškov, je to vsekakor priložnost, ki je ne gre spregledati, meni direktor Aleš Koželjnik.
Za kar najbolj učinkovito rabo energije v Kolektorju sETup znotraj svoje platforme OPTIMA uporabljajo tudi napredne analitične rešitve – vključno z umetno inteligenco in strojnim učenjem. Natančna napoved porabe in proizvodnje je namreč temelj za uspešno optimizacijo načrtov porabe in vključevanja energetskih virov v sistem. Kot poudarja Koželjnik, lahko z boljšo napovedjo podjetje natančneje izkoristi možnosti na trgu, zmanjša odstopanja in doseže večje stroškovne prihranke.
Tehnologije umetne inteligence za zeleni prehod
V Kolektorju sETup digitalizacijo uporabljajo tudi kot učinkovito orodje za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Znotraj platforme OPTIMA je mogoče optimizacijo porabe zasnovati tako, da upošteva prav zmanjšanje izpustov. Največji prispevek platforma ponudi že v fazi načrtovanja energetskega portfelja, ko podjetjem pomaga izračunati optimalno kombinacijo energentov, ki prinaša največ koristi ob hkratnem zmanjšanju ogljičnega odtisa. Strategija pa je vedno prilagojena posamezni stranki in njenim ciljem, pravi Koželjnik.
_(1).jpg)
Ključno vlogo pri učinkovitem upravljanju porabe v realnem času ima optimizacijska platforma, ki so jo v SIJ razvili v sodelovanju s podjetjem Kolektor sETup. Foto: Tomo Jeseničnik
Eden ključnih izzivov pri uvajanju digitalnih rešitev je pomanjkanje sistematičnega energetskega monitoringa, saj brez zanesljivega pregleda nad porabo in viri energije podjetje težko naredi kakovosten korak naprej. Drugi izziv je razumevanje energetskih trgov in možnosti, ki jih ponujajo. Mnoga podjetja se še vedno držijo tradicionalnih modelov, kot je fiksna cena elektrike, in zato spregledajo priložnosti novih oblik prožnosti in tržnega upravljanja porabe.
Aleš Koželjnik verjame, da prihodnost pripada celovitemu, tehnično in tržno podprtemu upravljanju energetskih portfeljev. Podjetjem zato svetuje, naj razmišljajo širše in vključijo strateško načrtovanje že v fazi investicije, saj pametno upravljanje prinaša koristi od prvega dne.
SIJ: stalno iskanje priložnosti za boljšo energetsko učinkovitost in manjšo porabo
Stroški energije v kovinskem sektorju predstavljajo bistveno večji delež v strukturi proizvodnih stroškov kot v večini drugih industrijskih panog, zato je zagotavljanje cenovno dostopne in zanesljive oskrbe z energijo eden osrednjih izzivov, s katerimi se sooča jeklarska industrija, poudarjajo v Skupini SIJ.
Poraba energentov v družbi je največja na poslovnih področjih jeklarstva in predelave – v letih z normalnim obsegom proizvodnje skupna poraba električne energije dosega do 550 GWh. Med pomembnejše korake na področju digitalizacije v skupini sodi nedavna vzpostavitev lastne bilančne skupine, ki vključuje večino družb v Sloveniji in nosilca, SIJ Acroni. To omogoča natančnejše napovedovanje porabe energije, zmanjšanje stroškov zaradi odstopanj ter večjo operativno fleksibilnost pri usklajevanju proizvodnih voznih redov z nihanji tržnih cen električne energije. Bilančna skupina omogoča tudi boljši nadzor nad obračunsko močjo ter stroški omrežnin in prispevkov, obenem pa povečuje konkurenčnost pri nakupu energije na terminskih trgih.
Platforma za boljše upravljanje oskrbe
Ključno vlogo pri učinkovitem upravljanju porabe v realnem času ima optimizacijska platforma, ki so jo v SIJ razvili v sodelovanju s podjetjem Kolektor sETup. Platforma omogoča celovit vpogled v energetske tokove v realnem času, saj vključuje integrirane modele proizvodnih naprav, sprotno spremljanje gibanja cenovnih krivulj, kratkoročnih vremenskih napovedi in stanja fleksibilnih virov, kot so baterijski hranilniki električne energije. S tem je upravljanje oskrbe z električno energijo bistveno izboljšano in bolj odzivno. Za podporo sistemu so na ključne proizvodne enote in stične točke v internem elektroenergetskem omrežju namestili približno sto novih merilnih števcev, ki v nekajsekundnih intervalih zajemajo podatke o moči in porabi. Takšna podatkovna podpora je temelj za visoko natančnost napovedovanja in odločanja, poudarjajo.
V naslednji fazi načrtujejo razširitev uporabe optimizacijske platforme tudi na upravljanje s plini, zatem pa še na področje optimizacije ravnanja z odvečno toploto, ki nastaja med proizvodnjo jekla, napovedujejo v Skupini SIJ.