Shrani za kasnejše branje.
Minister Kumer si je skupaj z generalno direktorico GZS v Talumu, Papirnici Vevče in SIJ Acroniju ogledal projekte zelenega prehoda, sofinancirane iz nadomestil za posredne stroške emisij TGP.
Mag. Tajda Pelicon in Jernej Kovač, GZS, Korporativno komuniciranje
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer si je med delovnim obiskom v Papirnici Vevče in SIJ Acroniju skupaj z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesno Nahtigal ogledal projekte oz. naložbe v zeleni prehod, ki sta jih podjetji sofinancirali iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP). Že v maju je obiskal proizvajalca izdelkov iz aluminija Talum. Vsa tri energetsko intenzivna podjetja sodijo po uredbi iz leta 2023 med upravičence nadomestila posrednih stroškov emisij TGP. Veljavna uredba se izteče letos, zato GZS skupaj z energetsko intenzivnimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030, kar omogočajo evropske smernice.
Minister Bojan Kumer in generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na obisku v Papirnici Vevče. Foto: Gospodarska zbornica Slovenije
»Ob odličnem naboru in dokazani učinkovitosti že izvedenih projektov razogljičenja, zmanjševanja emisij, uvajanja naprednih tehnologij ter povečanja samooskrbe z električno energijo je ključnega pomena, da tudi Slovenija zagotovi nadaljevanje teh spodbud in konkurenčne pogoje poslovanja za energetsko intenzivne dejavnosti v primerjavi z drugimi državami članicami. Zato je podaljšanje uredbe do leta 2030 nujno,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem dodaja, da so »nedavni obiski v podjetjih, kot so Talum, Papirnica Vevče in tokrat v SIJ Acroni, kjer smo si ogledali rezultate že izvedenih investicij, sofinanciranih tudi iz naslova te podpore, ter predstavitve njihovih ambicioznih načrtov za prihodnost, jasen dokaz, da industrija aktivno in odgovorno stopa po poti razogljičenja in zelenega prehoda.« «
Od leta 2005 so se izpusti CO₂ v šestih papirnicah znižali za skoraj 60 %.
Konkurenčnost primarne industrije je ogrožena
Papirna industrija je ena od energetsko intenzivnih vej tradicionalne slovenske industrije, saj ustvari več kot milijardo evrov letnega prometa, 700 milijonov evrov izvoza, 250 milijonov evrov dodane vrednosti letno. Skupaj zaposluje 4.100 delavcev. Poleg tega je vpeta še v številne lokalne storitvene in servisne dejavnosti ter posledično več delovnih mest. »Papir in izdelki iz papirja, predvsem embalaža, se zdijo samoumevni. A temu ni tako, saj je zaradi visokih cen energije in ostalih naraščajočih stroškov poslovanja in birokratskih ovir konkurenčnost te primarne industrije ogrožena. V zadnjih 10 letih je papirna industrija izvedla preko 580 milijonov evrov investicij. Sredstva iz Uredbe o posrednih stroških emisij so pomembna podpora izvedbi investicij zelenega prehoda,« je pojasnila Petra Prebil Bašin, direktorica GZS – Združenja papirne in papirno predelovalne industrije. Prebil Bašin je poudarila, da se energetsko intenzivna dejavnost ne more razogljičiti čez noč, temveč gre za proces, ki ga danes omejujejo tudi še nerazvite tehnologije.
Pomemben prispevek h krepitvi konkurenčnosti slovenske industrije
Kot je ob ogledu Papirnice Vevče dejal minister mag. Bojan Kumer, vlada s sredstvi podnebnega sklada podpira industrijo pri njenem prehodu v podnebno nevtralno delovanje, preko naložb v učinkovito rabo energije, proizvodnjo obnovljivih virov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Gre za pomemben prispevek h krepitvi konkurenčnosti slovenske industrije. Naloga industrije na drugi strani je, da ta sredstva izkoristi kar se da optimalno, in jih usmeri v projekte z dolgoročnimi pozitivnimi učinki za okolje in družbo. »Prepričan sem, da bodo sredstva Podnebnega sklada za Papirnico Vevče pomemben prispevek – k njenemu čistemu prehodu, večji konkurenčnosti in dolgoročno stabilnem trajnostnem razvou,« je poudaril.
»V Papirnici Vevče, hčerinskem podjetju podjetja Brigl & Bergmeister GmbH, z veseljem pozdravljamo obisk ministra. Verjamemo, da je odprt dialog med gospodarstvom in državo ključen za uspešen zeleni prehod,« je ob obisku dejal Aljaž Hafner, direktor Papirnice Vevče. Kot kapitalsko in energetsko intenzivno podjetje že vrsto let vlagajo v izboljšave in optimizacijo procesov – tako v Sloveniji kot v matični družbi v Avstriji. »Energetska učinkovitost za nas ni zgolj okoljski cilj, temveč strateški kriterij pri odločanju za prihodnje investicije. Usmerjeni smo v inštalacijo BAT tehnologije. Trenutno se posvečamo izboljševanju energetske učinkovitosti pri pripravi surovin in optimiranju internih logističnih procesov. V izdelavi pa so že študije izvedljivosti za naslednje velike projekte.« Hafner poudarja, da je »državna podpora pri razogljičenju pri tem ključnega pomena, saj jo ima na voljo do leta 2030 večina članic EU. Ključnega pomena je, da na trgu ohranjamo konkurenčnost. Podaljšanje sofinanciranja iz podnebnega sklada industriji tako ne le pomaga do okolju prijaznejših rešitev, temveč prispeva tudi k ohranjanju konkurenčnosti, k razvoju regije in dvigovanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.«
Jasna pot razogljičenja in trajnostnega razvoja
V SIJ Acroniju že skoraj 40 let pridelujejo jeklo na krožno gospodaren način, z recikliranjem jeklenega odpadka. Vse naložbe izvajajo po načelih najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) za zmanjševanje ogljičnega odtisa, energetsko učinkovitost in krožno gospodarstvo. Od leta 2008 do 2022 so izključno z lastnimi sredstvi izvedli za več kot 428 milijonov evrov investicij, usmerjenih v tehnološke izboljšave, energetsko učinkovitost in zmanjševanje emisij ter trajnostni razvoj proizvodnje.
Prva naložba, podprta iz Sklada za podnebne spremembe, je bila uspešno izpeljana v letih 2023 in 2024. Gre za 18 milijonov evrov vredno prenovo linije za toplotno obdelavo neorientiranih elektropločevin. Podnebni sklad je prispeval več kot 14 milijonov evrov, preostanek pa je podjetje zagotovilo iz lastnih sredstev. Ta investicija je poleg tehnološkega preboja omogočila 20-odstotno povečanje proizvodnih zmogljivosti, znižanje specifičnih porab električne energije in zemeljskega plina za 28 % ter posledično znižanje emisij CO₂ za 4.285 ton oz. skoraj za polovico. Do konca leta 2026 načrtujejo izvedbo še dveh velikih investicij, ki naj bi bili prav tako sofinancirani iz Sklada za podnebne spremembe.
Ogljični odtis SIJ Acronija je že danes 3- do 4-krat nižji kot pri jeklarnah, ki pridobivajo jeklo iz železove rude.
Za obdobje po letu 2026 so pripravljeni na novo fazo investicij, ki pa bodo močno odvisne od nadaljevanja državne podpore. Če bo Uredba o podpori investicijam iz Sklada za podnebne spremembe podaljšana tudi za obdobje po 2026, so v SIJ Acroniju pripravljeni izvesti projekte v skupni vrednosti približno 56 milijonov evrov. »Za SIJ Acroni je področje energetske učinkovitosti ključnega pomena – lahko bi celo rekli, da gre za odločilen dejavnik globalne konkurenčnosti. Ob visokih cenah obeh energentov, zemeljskega plina in elektrike v evropskem prostoru ter šibkem povpraševanju, je vsak korak k zniževanju specifičnih porab še toliko bolj pomemben,« je poudaril mag. Branko Žerdoner, glavni direktor SIJ Acroni. »Ob dejstvu, da so evropski jeklarski konkurenti samo v zadnjem letu in pol prejeli več kot 14 milijard evrov podpore za projekte zelene transformacije, je podpora, ki jo Vlada RS namenja energetsko intenzivnim družbam iz Sklada za podnebne spremembe, toliko bolj dragocena. Ministru Kumru smo predstavili učinke izvedenih naložb in načrte do leta 2030. Želimo si njegove podpore za nadaljevanje te sheme, ki že dokazuje svojo uspešnost,« je ob obisku še poudaril Žerdoner. SIJ Acroni dokazuje, da se lahko tudi energetsko intenzivna industrija razvija v skladu s cilji zelenega prehoda – ob podpori države, trdnemu znanju in jasni razvojni viziji.
Ob ogledu jeklarskega podjetja je minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer dejal: »Vesel sem, da so podjetja prepoznala vladna prizadevanja za razogljičenje slovenske industrije in se ob naši podpori odločajo za investicije s pomembnimi pozitivnimi vplivi na okolje in družbo. SIJ Acroni je eno izmed slovenskih podjetij, ki med vsemi upravičenci prejema največja nadomestila za posredne stroške. Danes sem se osebno prepričal, da jih porabljajo premišljeno in učinkovito. Z naložbami v obnovljive vire, energetsko učinkovitost in zmanjševanje emisij gradijo odpornost za prihodnost. S čisto in trajnostno proizvodnjo lahko dolgoročno ohranimo in povečamo konkurenčnost gospodarstva. To so naložbe, ki so pomembne tudi za širšo družbo, ne le za podjetja. So dragocen prispevek k našim skupnim ciljem – nižjim emisijam, večji energetski učinkovitosti in uspešnemu čistemu prehodu,« je še dejal minister Kumer.