Shrani za kasnejše branje.
Svet ni več linearen, zato je GZS pri načrtovanju internacionalizacije vedno pripravljena na nelinearne, a povsem izvedljive odzive, ki temeljijo na realnih potrebah gospodarstva. Cilj GZS je jasen: podjetjem pomagati samozavestno iskati priložnosti tudi tam, kjer drugi še ne vidijo potenciala, in s tem korak za korakom krepiti dolgoročno odpornost in preboj slovenskega gospodarstva.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Od oktobra lani deluje Strateški svet za internacionalizacijo GZS. Zdaj je v pripravi še strategija GZS na področju internacionalizacije. Vodstvo GZS ohranja trden ekonomsko-socialni dialog ter ga nadgrajuje z mostom med konkurenčnim poslovnim okoljem ter strateškim razvojem in internacionalizacijo, pojasnjuje mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo.
Kateri so glavni cilji in načrti Strateškega sveta za internacionalizacijo GZS?
Strateški svet za internacionalizacijo GZS je srce in kompas naše vizije. Oblikovali smo ga kot prostor, kjer se prepletata praksa in vizija, in kjer ideje postajajo izvedljivi načrti. Njegova vloga je dvojna: je posvetovalno telo GZS in hkrati platforma, kjer člani GZS – ugledna podjetja z vseh ključnih področij gospodarstva, ki so prisotna praktično po vsem svetu, pa tudi strokovnjaki, diplomacija in predstavniki institucij, povezanih z internacionalizacijo –, soustvarjajo vsebine, pomembne za slovensko gospodarstvo.
Ključna naloga sveta je določitev prioritetnih trgov, vsebinskih usmeritev in izvedba konkretnih aktivnosti, s katerimi povezujemo potrebe podjetij z nacionalnimi in mednarodnimi cilji. Posebna vrednost sveta GZS je v tem, da spodbuja iskanje novih poslovnih priložnosti, niža tveganje vstopa na nove trge tudi skozi pilote, razvija modele za privabljanje tujih vlagateljev in gradi poslovno-diplomatski ekosistem, ki presega klasično posredništvo. Pomembno je, da ob tem usklajujemo regijske in panožne prioritete skozi naše zbornice in članstvo v njih z globalnimi trendi ter prioritetnimi trgi, kjer posebno mesto zavzemajo tudi znanstvena diplomacija, raziskave in razvoj ter inovacije. Tako lahko v Strateškem svetu združujemo gospodarstvo, stroko, regije, diplomacijo in mislece z domačim in mednarodnim dometom ter skupaj ujamemo prihodnost in jo prenesemo v realne možnosti – v konkretno ponudbo vrednosti naših podjetij.
Kateri so razlogi za pripravo strategije internacionalizacije GZS?
Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, saj več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda (BDP) ustvarimo z izvozom, a globalno okolje se spreminja hitreje kot kadarkoli. Svetovna trgovina se fragmentira, geopolitične razmere so negotove, digitalne meje in zeleni prehod pa od podjetij zahtevajo več prilagodljivosti in novih poslovnih modelov. V GZS smo zato lani junija sprejeli krovno Poslovno-trajnostno strategijo GZS, ki jo komplementiramo s področnimi strategijami. Prva področna strategija v pripravi je Strategija digitalizacije GZS. Druga strategija pa Strategija internacionalizacije GZS. V GZS verjamemo, da mora biti nova strategija za internacionalizacijo pogumna in transformativna. Ne gre več le za podporo izvozu, temveč za širšo prenovo, ki odgovarja na vprašanja, kako ohraniti konkurenčnost v novem globalnem redu, kako razviti lastne modele podpore gospodarstvu, ki niso odvisni le od državnega financiranja, ter kako internacionalizacijo zasidrati tudi v DNK mikro in malih podjetij. Pri tem se opiramo na vrednote, ki so vedno zaznamovale članstvo GZS in slovensko gospodarstvo: znanje, inovacije, prilagodljivost, partnerstvo in trajnost. V tem smislu pripravljamo tudi jesenske »road-showe« po regijah, ki jih bomo združili v »dvojčke in en trojček«, saj imamo 13 regijskih zbornic, katerim bomo dodali še moč 25 panožnih zbornic.
Vemo, kdaj tekmovati in kdaj stopiti skupaj. To je moč GZS: konkretna podpora, povezovanje in zaupanje, ki prinašajo rezultate v praksi.
Naše vzvode matrične organiziranosti bomo uporabili za srečanja s člani in nečlani GZS, da bomo dobili direktno s trga konkretne odgovore predvsem o prioritetnih trgih za slovensko gospodarstvo. Te potrebe bomo lahko nato vključili v našo strategijo, saj vemo, da mora biti vsaka tovrstna strategija sooblikovana s podjetji za podjetja. Seveda pa tej strategiji potem sledi ambiciozen akcijski načrt. Verjamemo, da bo le-ta v časih geopolitične nestabilnosti v svetu zagotovil med drugim tudi strateško odpornost našega gospodarstva.
Kaj konkretno podjetja lahko pričakujejo od strategije in strateškega sveta GZS?
Podjetja danes pričakujejo konkretnost, prilagojenost in partnerski odnos. Delovanje Strateškega sveta GZS, kot tudi pripravljajoča se strategija, ne ponujata le splošnih smernic, ampak celovit nabor uporabnih orodij, povezav in strokovne podpore, ki podjetja spremljajo od prve ideje do uspešnega vstopa in rasti na tujih trgih. S pospeševalnikom izvoza, mentorskim ena-na-ena pristopom, poslovnimi sveti pod »dežnikom« Rainbow Treasure Business Connections in v povezavi s poslovnimi klubi, financiranimi s strani MGTŠ-SPIRIT (marsikateri poslovni klub je še vedno dediščina gospodarskih predstavništev GZS iz časov obveznega članstva), tematskimi posveti, regijskimi srečanji ter več kot 230 dogovori z nacionalnimi zbornicami po vsem svetu pomagamo podjetjem prepoznati prave trge in se nanje pripraviti.
Skozi sodelovanje z mrežo Enterprise Europe Network in članstvom v Eurochambres podjetjem odpiramo vrata do strateških informacij, razlage zakonodaje in konkretnih priložnosti. Pomembno mesto ima tudi segment javnih listin GZS, saj izdajanje certifikatov in drugih dokazil sodi v srčiko storitev, ki olajšajo internacionalizacijo. Članstvo v nacionalni gospodarski zbornici pa pomeni tudi dokaz strokovnosti in družbene odgovornosti, kar po svetu zelo cenijo. Naša vloga mostu med gospodarstvom, diplomacijo in partnerji pomeni, da so veleposlaništva naši naravni sogovorniki – zaupajo nam tako doma kot v tujini. Hkrati podjetja spodbujamo, da delijo tudi svoje uspešne zgodbe znotraj poslovnih svetov, ker verjamemo, da lahko le kot povezani, zaupanja vredni partnerji rastemo skozi uspehe naprej. Te zgodbe niso zgolj navdih, temveč dragocen vir konkretnega znanja in izkušenj, ki jih prek GZS lahko prenesemo na druge člane – s tem gradimo skupnost, kjer se podjetja učijo drugo od drugega, sklepajo nove povezave in hitreje najdejo poti, ki so jih drugi že preizkusili v praksi. Tako kot v ekipnem športu je tudi pri izvozu pomembno, da vemo, kdaj tekmovati in kdaj stopiti skupaj. To je moč GZS: konkretna podpora, povezovanje in zaupanje prinašajo rezultate v praksi.
Kako cilje in načrte na področju internacionalizacije in strateškega razvoja prilagajate geopolitičnim razmeram?
Geopolitika danes ni več zgolj ozadje, temveč postaja sestavni del vsakodnevnih poslovnih odločitev. Svet ni več linearen, zato smo na GZS pri načrtovanju internacionalizacije vedno pripravljeni na nelinearne, a povsem izvedljive odzive, ki temeljijo na realnih potrebah gospodarstva. Vzpostavili smo tudi mehanizme zgodnjega opozarjanja na morebitne motnje ali priložnosti, ki se porajajo na tako imenovanih kriznih območjih, in to aktivno skozi stalno usklajevanje z mrežo Eurochambres, ki povezuje kar 38 nacionalnih zbornic.
Članstvo v nacionalni gospodarski zbornici pa pomeni tudi dokaz strokovnosti in družbene odgovornosti, kar po svetu zelo cenijo.
Usklajen nastop znotraj enotnega evropskega trga je za Slovenijo ključen – prav tako, kot so v svetu močne in povezane Kitajska, ZDA ali druge gospodarske sile. V tem okviru gradimo strateška zavezništva na stabilnih, predvidljivih trgih, kot so ZDA, Japonska, Južna Koreja, Indija, Kitajska in Savdska Arabija, obenem pa zavestno spodbujamo regionalno diverzifikacijo – od Indo-Pacifika, Zahodnega Balkana, severne Afrike pa vse do poglobljenega sodelovanja s Francijo in nordijskimi državami. Svet gledamo kot skupen dom, ne kot razdvojene cone interesov. Če uporabim prispodobo, svet je pisan travnik, kjer različne rože, žuželke in ostala bitja sobivajo v ravnovesju, ker se zavedajo, da imajo samo ta, en – edini dom. Takšno razumevanje nas uči, da mora tudi gospodarstvo znati predvideti in obvladovati tveganja, a ostajati pogumno odprto za nove priložnosti – povezano, vključujoče in v harmoniji s tistimi, ki vedo, da dolgoročni uspeh zraste tam, kjer spoštujemo raznolikost in znamo stopiti skupaj, ko je to resnično pomembno.
Posebno skrb namenjamo tudi krepitvi odpornosti oskrbovalnih verig ter spodbujanju domače tehnološke razvitosti na ravni TRL 6–9, inovativnosti, saj to slovenskim podjetjem odpira vrata v globalne verige vrednosti in na zahtevne platforme, kot so CERN, ESA ali EIC, ERC. Danes, ko smo 80 let po drugi svetovni vojni znova priča razkroju mednarodnega prava kot temelja reda, je še toliko pomembneje, da gospodarstvo ne podleže kratkoročnim impulzom, ampak ohrani strateški kompas, sposobnost hitrega prilagajanja in povezovanja na vseh ravneh – s partnerji, ki razumejo, da poslovno sodelovanje ni zgolj transakcija, ampak zaveza k skupnemu trajnostnemu razvoju. Naš cilj je jasen: podjetjem pomagati samozavestno iskati priložnosti tudi tam, kjer drugi še ne vidijo potenciala, in s tem korak za korakom krepiti dolgoročno odpornost in preboj slovenskega gospodarstva.
Kateri so prioritetni trgi, kjer obstaja največji potencial za rast slovenskih podjetij?
Naš pogled na prioritetne trge ni omejen zgolj geografsko, ampak ga vedno povezujemo tudi s sektorskimi in regijskimi posebnostmi ter vrednotami, ki jih slovensko gospodarstvo prinaša v svet. Med evropskimi trgi posebej izpostavljamo Francijo in nordijske države, kjer je močan poudarek na zeleni transformaciji in sektorjih prihodnosti. Hkrati smo kot pomembne nosilce rasti opredelili Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate, kjer imamo dobro zasnovo sodelovanja še iz preteklosti, ter seveda Kitajsko in Indijo, ki ostajata ključni azijski središči. V Aziji vse bolj poudarjamo priložnosti tudi v Kazahstanu, Uzbekistanu, Vietnamu in Indoneziji, kjer slovenska podjetja lahko delujejo kot zgodnji vstopniki.
Med pomembnimi trgi v ospredju ostajajo tudi ZDA, kjer slovenska podjetja prepoznavajo priložnosti v tehnoloških rešitvah, pametni mobilnosti in visokotehnoloških nišah, pa tudi stabilni trgi, kot sta Japonska in Južna Koreja, ki cenijo kakovost in dolgoročno zaupanje. Odpirajo se priložnosti tudi v severni Afriki, zlasti Alžiriji, pa v delih Latinske Amerike ter Avstraliji, čeprav tam logistika zahteva poseben premislek. Seveda ostajata hrbtenica slovenskega izvoza še naprej Evropska unija in Zahodni Balkan, kjer imamo dobro zasidranost in tradicionalno močno sodelovanje. Ob geografskih prioritetah posebno pozornost usmerjamo v razvoj storitvenih dejavnosti, krepitev inženirskega znanja ter digitalizacijo izvoza in komercializacijo raziskav in inovacij, saj so prav slednje srčika slovenskega gospodarskega preboja v mednarodnem prostoru.
Geopolitika danes ni več zgolj ozadje, temveč postaja sestavni del vsakodnevnih poslovnih odločitev.
Kakšno je sodelovanje GZS z državo in njenimi institucijami?
Sodelovanje GZS z državo in njenimi institucijami se krepi, a ga želimo še bolj strukturirati in dolgoročno zasidrati kot skupno zgodbo, ne le kot skupek ad hoc pobud. Od ustanovitve Strateškega sveta za internacionalizacijo GZS na vse seje redno vabimo najvišje predstavnike Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), Agencije SPIRIT, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) – gospodarsko-znanstveno diplomacijo. Na specializirane teme, povezane z internacionalizacijo, smo in bomo tudi v prihodnje vabili tudi ostale entitete, kot so Ekonomska fakulteta – Katedra za mednarodno ekonomijo in poslovanje, Slovenski podjetniški sklad, SID banka, Zavod za zaposlovanje Slovenije, Urad predsednice republike Slovenije, Kabinet predsednika vlade in druge. Ključno orodje, ki ga predlagamo in skupaj razvijamo, je enoten protokol za gospodarske delegacije in digitalni koledar delegacij/dogodkov internacionalizacije s »semaforjem«, ki podjetjem jasno pokaže, katere aktivnosti so potrjene, katere v dogovarjanju in katere še na »idejni« ravni. Zavedamo se, da se je za uspešnost delegacij in dogodkov na strani podjetij treba pravočasno pripraviti – kar je še posebej pomembno za mikro, mala in srednja podjetja, ki ne morejo čez noč prilagoditi svojih načrtov.
Sodelovanje GZS z drugimi akterji – od urada predsednice republike do ministrstev, njihovih služb in agencij – ocenjujem kot dobro, v marsičem celo zgledno, a imamo na GZS tudi jasna pričakovanja za naprej. Zelo cenim, da predsednica Republike Slovenije gospodarske delegacije vodi aktivno, s pravo težo, in da vključuje tudi ministrico za zunanje in evropske zadeve, ki nastopa še kot podpredsednica vlade. Ta simbolna in praktična moč dasta delegacijam dodaten pomen, še posebej na tretjih trgih, kjer je za uspeh ključna tudi politična sporočilnost. Z MZEZ in MGTŠ iščemo strateške rešitve za še bolj učinkovito gospodarsko diplomacijo, z agencijo SPIRIT pa imamo reden operativni dialog. Želimo pa si premik na dolgoročne programe, ki smo jih uspešno peljali v preteklosti, saj kratkoročni projekti po nepotrebnem trošijo energijo in fokus timom tako na agenciji SPIRIT kot na GZS.
Gradimo strateška zavezništva na stabilnih, predvidljivih trgih, obenem pa zavestno spodbujamo regionalno diverzifikacijo.
Na drugi strani pa nas prepogosto žalosti, ko še vedno od zaposlenih na ministrstvih slišimo stavek, da se »zadev ne da spremeniti«. To seveda obžalujemo, saj vemo, da vedno obstaja pot – gospodarstvo se spreminja vsak dan in si ne more privoščiti takšnega pogleda ali stališča. Na GZS delamo v ritmu podjetij, ki nimajo zagotovljenih sredstev, ampak svojo konkurenčnost gradijo s kakovostjo, inovativnostjo, prilagodljivostjo in znanjem. To pričakujejo tudi od nas, ki svoje delovanje zagotavljamo s konkretnimi storitvami za člane, skozi projekte in svetovanja, saj članarina predstavlja le del prihodka. Za prenos te miselnosti in predvsem tega načina delovanja na raven javnih institucij krepimo sodelovanje in si želimo iskrenega, partnerskega in strateškega posluha, kjer bi skozi jasno opredeljene vloge in skupne programe dosegli še močnejšo podporo slovenskemu gospodarstvu.
