Shrani za kasnejše branje.
Razstavni prostor Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS letos ni bil le točka srečanj, temveč središče razvoja in poslovnih priložnosti za slovensko agroživilsko industrijo. Pestro dogajanje v salonu na razstavnem prostoru je dopolnjevala vitrina okusov z novostmi in prebojnimi inovacijami slovenskega kmetijstva in živilstva. V Poslovni oazi so potekali poglobljeni pogovori, mreženja in poslovni dogodki.
Mag. Anita Jakuš, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Na samostojnih paviljonih so se predstavljala podjetja, člani GZS – ZKŽP, in prav vsak paviljon je bil zgodba o kakovosti, strasti, slovenski pridelavi in predelavi. Na sejmu se je predstavilo na skupnem razstavnem prostoru GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v hali A 18 kmetijskih in živilskih podjetij. Poseben prostor je bil namenjen predstavitvi aktivnosti v okviru projektov, ki jih izvajamo na zbornici.
Razstavni prostor so obiskali ugledni gostje, med njimi Dragan Glamočić, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Srbije, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj in Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS ter državni svetniki.
Letošnja država partnerica je bila Srbija, s katero Slovenija krepi sodelovanje na gospodarskem in znanstvenem področju. Ob tej priložnosti je v organizaciji SPIRIT Slovenija, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Privredne komore Srbije potekal poslovni forum, na katerem so govorili o ključnih izzivih za večjo prehransko stabilnost – tako v Srbiji kot tudi v Sloveniji in širši regiji. Na poslovnem forumu z naslovom »Samozadostna in izvozno usmerjena regija 2030« je z uvodno predstavitvijo sodelovala tudi dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, in predstavila izzive na področju prehranske varnosti v Sloveniji in možnosti gospodarskega sodelovanja s Srbijo.
Sejemski prostor GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij sta obiskala tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS. Srečala sta se s predstavniki zamejskih gospodarskih delegacij in direktorji regijskih gospodarskih zbornic, sodelovala pa sta tudi na poslovnem srečanju z banko.
V okviru sejma so potekali številni posveti in okrogle mize, kjer je sodelovala tudi GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
Mnogi gostje so se z občudovanjem pomudili pri razstavnih prostorih, ki so predstavljali zgodbe o slovenski pridelavi in predelavi. Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Za popolno samooskrbo z zelenjavo bi potrebovali sto milijonov evrov
V Sloveniji je stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2024 znašala zgolj 37 %, kar pomeni, da smo uvozili več kot polovico zelenjave. Kako povečati domačo pridelavo in zmanjšati odvisnost od uvoza je bila osrednja tema letošnjega Zelenjadarskega posveta, ki ga je na sejmu AGRA 2025 organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Za to potrebujemo ciljno naravnano kmetijsko politiko in ustrezne finančne podpore za izvedbo potrebnih investicij v sodobno pridelavo zelenjave.
Glavni dejavniki, ki vplivajo na pridelek, so neugodne vremenske razmere, ki pa jih lahko učinkovito omilimo z uporabo zavarovanih prostorov, kot so visokotehnološki sodobni rastlinjaki. Pridelava v rastlinjakih omogoča stabilnejšo in predvidljivo pridelavo ne glede na vreme, podaljšanje rastne sezone in več pridelovalnih ciklusov, optimalno izkoriščanje virov (vode, hranil) in zmanjšanje rabe zaščitnih sredstev.
»Za doseganje popolne samooskrbe s ključnimi zelenjadnicami, kot so paradižnik, solata, paprika, kumare, bučke, jajčevci in jagode, bi v Sloveniji potrebovali le 25 do 30 dodatnih hektarjev sodobnih rastlinjakov«, je poudaril Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. »Za to bi v treh letih potrebovali okvirno 100 milijonov evrov.« Poudaril je pomen pridelave v tleh, primernih tudi za ostale vrste zelenjadnic, ki se jih v sodobnih visokotehnoloških rastlinjakih ne da pridelati. Opozoril je, da omejitev zgornje meje dovoljenih podpor v višini 800.000 evrov v trenutni finančni perspektivi omejuje izgradnjo sodobnih visokotehnoloških rastlinjakov, saj znašajo tovrstne investicije več milijonov evrov.
Spodbude pridelave v zavarovanih prostorih, predstavitev možnosti financiranja in sistemskih podpor za postavitev rastlinjakov in dolgoročni cilji države za razvoj zelenjadarskega sektorja so bile glavne teme okrogle mize z naslovom »Ali lahko dosežemo 100 % samooskrbo z zelenjavo«, ki je potekala v okviru posveta. Udeleženci okrogle mize: Simona Vrevc z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Lea Žnidarič z zelenjadarske kmetije Lesarovi in Kristjan Magdič iz podjetja Paradajz so izpostavili ključne izzive, povezane z nizko samooskrbo zelenjave in pomanjkanjem zavarovanih prostorov za pridelavo zelenjave. Naslovili so problematiko nepoštenih praks v verigi preskrbe z zelenjavo glede porekla s poudarkom na odpravi le-teh in zagotovitvi pravičnejšega položaja pridelovalcev. Pridelovalci so izpostavili potrebo po tehnološkem napredku in boljši izmenjavi znanj med pridelovalci ter med pridelovalci in stroko.
Udeleženci zelenjadarskega posveta. Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Sadjarji potrebujejo učinkovite ukrepe in ciljano politiko za razvoj
Večja predvidljivost in stabilnost ter učinkoviti ukrepi Vlade so ključni za ohranjanje konkurenčnosti sadjarstva v Sloveniji. Pri tem je nujno, da pridelovalci sadja v sodelovanju s stroko vpeljujejo v sadjarsko prakso potrebne ukrepe prilagajanja na posledice podnebnih sprememb in z učinkovitejšim obvladovanjem tveganj zagotovijo stabilnost in dolgoročni razvoj panoge. To so bila osrednja sporočila 15. sadjarskega posveta, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Predstavljena je bila tudi prva ocena napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025 v Sloveniji, Evropi in svetu.
Prve ocene napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2025 Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) predvidevajo, da bo svetovna pridelava jabolk v letošnjem letu znašala 65,44 milijona ton, od tega jih bodo največ pridelali na Kitajskem in sicer 38,1 milijona ton. Evropska pridelava jabolk bo po prvih ocenah letos znašala 10,5 milijona ton, kar je malo manj kot lansko leto, a za 7,5 % manj kot v zadnjih treh in zadnjih petih letih. Bistveno nižji pridelek zaradi hude pozebe predvidevajo v Srbiji, Ukrajini, Moldaviji in še posebej v Turčiji, kjer bo letos pridelava znašala 2,71 milijona ton jabolk, kar je za 39 % manj kot lani. Pridelava ekoloških jabolk ostaja na približno enaki ravni kot v lanskem letu. Letos bo pridelanih 605 tisoč ton ekoloških jabolk, od tega največ v Nemčiji (170 tisoč ton), Italiji (164 tisoč ton) in Franciji (104 tisoč ton). V Sloveniji bomo letos po prvi oceni pridelali 35.000 ton jabolk, kar je za slabih 40 % manj kot lansko leto.
Prva ocena pridelka hrušk znaša 1,79 milijona ton, kar je za 1,4 % več kot lansko leto, pa vendar še vedno 2,5 % manj kot v zadnjih treh letih. Največ hrušk bodo letos pridelali v Belgiji – 355 tisoč ton, na Nizozemskem – 348 tisoč ton in v Italiji – 302 tisoč ton. V Sloveniji bo letošnji pridelek hrušk znašal 1.000 ton, kar je 80 % manj kot lansko leto.
Sadjarski posvet je zaključila okrogla miza z naslovom »Sadjarstvo 2040 – je lahko brez tveganj?«, ki je odprla razpravo o učinkovitem upravljanju s tveganji. Sodelujoči na okrogli mizi: Maša Žagar, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mohor Holešek iz Sadjarstva Slom, dr. Matej Stopar, koordinator javne službe v sadjarstvu in dr. Matjaž Glavan z Biotehniške fakultete v Ljubljani so poudarili, da je učinkovito obvladovanje tveganj v sadjarstvu nujno za zagotavljanje stabilnosti pridelave sadja in dolgoročni razvoj panoge. Posebej so izpostavili ciljano politiko ukrepov države za sadjarstvo in nujno izgradnjo namakalnih sistemov.
Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je kot nujno potrebno izpostavil, da ministrstvo omogoči sofinanciranje opreme za protislansko zaščito v sadovnjakih (ki ni oroševanje) kot samostojno naložbo, in da mora slovenskim sadjarjem zagotoviti enak nabor zaščitnih sredstev v primerjavi s sosednjimi državami, če želimo dohiteti konkurenčno pridelavo sadja v soseščini. Ključno je, da se uvedejo ustrezne tehnologije pridelave sadja, prilagojene novim vremenskim razmeram in da se poskrbi za ustrezno tehnologijo skladiščenja pridelka sadja. S tem bi slovenskemu potrošniku zagotovili kakovosten pridelek vse od sadovnjaka do trgovske police.
.jpg)
Udeleženci okrogle mize »Sadjarstvo 2040 – je lahko brez tveganj?« Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Najnovejši projekti na področju trajnostne pridelave hrane
GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je na sejmu AGRA organizirala tradicionalno srečanje partnerjev SRIP HRANA. Predstavniki raziskovalnih inštitucij in podjetij so predstavili raziskave in najnovejše rezultate na področju trajnostne pridelave hrane.
Uvodoma je bilo predstavljeno izvajanje Strategije trajnostne pametne specializacije S5 s predstavljenimi izsledki analitičnih podlag in regijskih dogodkov s poudarkom na trajnostni pridelavi hrane. Sodelujoči so predstavili tudi izhodišča za S5 v prihodnjem obdobju. Partnerske organizacije SRIP HRANA so predstavile svoje delovanje na izbranih prednostnih področjih. Izpostavljene so bile raziskave in najnovejši rezultati na področju prehrane prašičev, vsebnosti vitaminov in ostankov FFS v spomladanskih vzorcih sadja in zelenjave, krožnih tehnoloških zasnov in poslovnih modelov v slovenskem kmetijstvu ter uporabi dronov in strojnega učenja v kmetijstvu. Govorili so tudi o metabolomiki in njenem pomenu v hrani in prehrani ter vplivu na zdravje potrošnikov. Predstavljeni so bili še delovanje Senzoričnega stičišča, gradnja kompetenc za trajnostno prihodnost agroživilstva in cilji ter kazalniki SRIP HRANA.
Člani partnerstva SRIP HRANA so poudarili pomen okrepljenega sodelovanja med deležniki pri raziskavah, razvoju in inovacijah, povezovanja v nacionalne in mednarodne verige vrednosti ter kontinuirane podpore s strani države.
FoodEducators: Izobraževanje za poučevanje o hrani
Program FoodEducators je ustvaril posebna učna gradiva, prilagojena učiteljem osnovnih in srednjih šol za poučevanje učencev od 7. do 18. leta starosti. Gradiva so enostavna za uporabo, saj so že pripravljena in dostopna za prenos preko spleta. Pokrivajo različna področja, kot so zdravje, trajnost, prehranski sistemi in poklicne priložnosti v agroživilstvu, primerna pa so za uporabo pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih.
FoodEducators: Izobraževanje za poučevanje o hrani, ki ga je organizirala GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij na sejmu AGRA skupaj s partnerjem, največjo organizacijo za inovacije na področju hrane v Evropi, EIT Food, je udeležencem omogočilo informacije o tem, zakaj je pomembna prehranska pismenost in kje so izzivi in priložnosti prihodnosti pridelave hrane v globalnem okolju. Predstavljena je bila integracija učnih gradiv Food Educators v šolske sisteme in podrobneje predstavljen EIT Food in FoodEducators.
Uvodnemu predavanju je sledilo samostojno odkrivanje FoodEducators gradiv, izbor primerov za preizkušanje v razredu, njihova prilagoditev, testiranje z dijaki oziroma učenci ter priprava krajšega spletnega poročila.
V Sloveniji letno pridelamo 88.000 ton digestata, s katerim lahko oskrbimo do 3.000 ha kmetijskih površin. S trikratnim povečanjem proizvodnje digestata v Sloveniji lahko zagotovimo 25 % vseh potreb po dušiku, s predelavo vseh razpoložljivih živinskih gnojil v bioplinarnah pa bi lahko zagotovili dovolj biometana za 72.000 avtomobilov.
Digestat – organsko gnojilo prihodnosti
Digestat, visoko kakovostno organsko gnojilo, ki nastane pri predelavi in obdelavi organskih odpadkov v bioplinarnah, je danes pomemben del krožnega gospodarstva. Hkrati je pomemben vir hranil, ki vrača hranila v tla in zmanjšuje odvisnost od mineralnih gnojil, ki jih v Sloveniji večino uvozimo. Sekcija proizvajalcev bioplina pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je na poslovnem krogotoku z naslovom »Digestat – odpadek ali prihodnost?«, ki se je odvijal na sejmu AGRA, želela opozoriti na pomen digestata za slovensko kmetijstvo in na pomen bioplinarn v Sloveniji pri predelavi organskih odpadkov.
Matjaž Durič, predsednik Sekcije proizvajalcev bioplina pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je na okrogli mizi izpostavil, da bioplinarne niso samo tehnološki obrati, saj so povezane z živimi organizmi in njihovo obdelavo vse dni v letu. Poudaril je potencial, ki ga ima digestat v luči uvozne neodvisnosti od mineralnih gnojil. Hkrati je opozoril na pomen podporne sheme za nadaljnje uspešno poslovanje bioplinarn.
Udeleženci okrogle mize so izpostavili pozitivne učinke uporabe digestata za zdravje tal. Digestat povečuje dostopnost hranil, krepi mikrobno aktivnost, kar pospešuje kroženje hranil, izboljšuje strukturo tal in povečuje zadrževanje vlage in hranil v tleh. Digestat prav tako zmanjšuje kislost tal, zagotavlja boljšo strukturo in zračnost tal, zmanjšuje zbitost tal in izboljšuje prezračevanje korenin. Vse to je pomembno za učinkovito ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Opozorili so na zakonodajne ovire za večjo rabo in spodbujanje uporabe digestata ter pozvali k večji uporabi kakovostnega gnojila in pripravi dolgoročnih strateških usmeritev za oblikovanje učinkovitega modela za trajnostno rabo digestata v Sloveniji. Z več spodbudami in finančnimi mehanizmi država lahko podpre večjo uporabo digestata in njegovih produktov. Izpostavili so tudi alternativne možnosti uporabe digestata za biooglje, plazemske tehnologije, alge, ki na trgu ustvarjajo večjo dodano vrednost in so lahko prihodnji vir inovacij na tem področju.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnik Biotehniške fakultete, oddelka za agronomijo Univerze v Ljubljani, predstavnik Sindikata kmetov Sloveniji in predstavnik kmetijskega podjetja in bioplinarne. Strinjali so se, da je uporaba digestata prihodnost slovenskega kmetijstva.
Živahno dogajanje na razstavnem prostoru GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
Na razstavnem prostoru GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so potekali info dnevi na temo SRIP Hrana, Ecobase: Tla pod nadzorom: ključ do trajnostnega kmetijstva v Sloveniji, Zdrava tla-zdrava prihodnost Slovenije in projektov Wasteless in Highfive. Zelo živo in dinamično je bilo na dogodkih Projekt, ne jezi se! in Skrite nevarnosti v živilih in embalaži prihodnosti. Poseben dogodek je potekal tudi na temo uporabe naprednih digitalnih tehnologij v agroživilstvu.
