Shrani za kasnejše branje.
Medtem ko je Ruanda gostila največji športni dogodek v svoji zgodovini, svetovno prvenstvo v kolesarstvu, je po istih cestah in gričih kolesarskih upov svojo pot vozila tudi slovenska razvojno-poslovna delegacija.
Matej Rogelj, GZS, Center za mednarodno poslovanje
V tednu med 25. in 28. septembrom je slovenska razvojno-poslovna delegacija raziskovala priložnosti enega najbolj dinamičnih gospodarstev afriške celine. Šlo je za prvo slovensko delegacijo, ki je poleg klasičnega poslovnega sodelovanja vsebinsko naslovila tudi možnosti vključevanja podjetij v projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS).
Kolesarska motivacija in strateški izbor termina
Izbor termina v času svetovnega prvenstva ni bil naključen – združitev športnega dogodka z gospodarskim utripom je okrepila motivacijo udeležencev in povečala prepoznavnost Slovenije med ruandskimi institucijami in podjetji. Slovenski šampion je blestel na cesti, podjetja pa na sestankih in forumih.
Delegacijo je sestavljalo 20 predstavnikov iz 12 podjetij in petih institucij – med drugim Slovenska karitas, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), SID banka in seveda Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), ki ima eno ključnih vlog pri slovenskem mednarodnem razvojnem sodelovanju.
Skupni imenovalec in cilj delegacije je iskanje priložnosti v sektorjih, ki jih razvija tudi Ruanda – od energetike, okolja, digitalizacije in kibernetske varnosti do rudarstva, zdravstva, stanovanjske gradnje in celo vesolja (droni, sateliti, mapiranje), da o 3D-tiskanju hiš in trampolinih za otroška igrišča niti ne govorimo.
Poslovni forum, kjer so pogovori tekli tudi stoje
Vrhunec obiska je predstavljal Rwanda–Slovenia Business Forum, ki je 26. septembra zvečer potekal v Kigaliju. Kljub cestnim zaporam, šolskim počitnicam in priporočilom za delo od doma se je dogodka udeležilo več kot 80 predstavnikov podjetij in institucij. Forum je nastal v partnerstvu GZS, Rwanda Development Board (RDB) in Private Sector Federation (PSF), ob podpori MGTŠ, CMSR in Slovenske karitas.
Dogodek je pritegnil izjemno pozornost tako slovenskih kot ruandskih udeležencev. Zanimanje ruandske strani je bilo tolikšno, da so nekateri slovenski predstavniki opravili dvourne B2B pogovore kar stoje, »lean business model« v najbolj dobesedni obliki.
Več kot 80 predstavnikov podjetij in institucij se je udeležilo dogodka Rwanda-Slovenia Business Forum v Kigaliju. Foto: Arhiv RDB
Slovenci v Ruandi – ne le obiskovalci, tudi soustvarjalci
Slovenska prisotnost v Ruandi ni novost. Poleg Slovenske karitas, ki izvaja številne razvojno-humanitarne projekte, vključno z gradnjo osnovnih šol in podporo lokalnim skupnostim, v državi delujejo tudi slovenski podjetniki: od rudarjenja kritičnih mineralov do satelitskega mapiranja, zaščite narave in celo čezmejnega skupnostnega sodelovanja med Ruando, Ugando in DR Kongo. Med domačimi akterji sta tudi dve Slovenki, ki delujeta v okviru Delegacije EU in nemške razvojne agencije GIZ. Takšna prisotnost je bila delegaciji v dragoceno pomoč pri vzpostavljanju stikov, orientaciji in lokalizaciji poslovnih modelov.
Od EU Global Gateway do šolskega igrišča
Delegacija se je srečala tudi z Delegacijo EU v Ruandi in se seznanila s pobudo Global Gateway, ki naslavlja trajnostno infrastrukturo in povezljivost v Afriki. Obiskala je tudi osnovno šolo Kicukiro, zgrajeno s slovenskimi razvojno-humanitarnimi sredstvi in ob koordinaciji Slovenske karitas. Obisk je predstavljal praktičen prikaz, kako se zasebni sektor lahko vključi v projekte razvojnega sodelovanja, in sicer z znanjem, opremo, tehnologijo in storitvami.
Od švicarske čistoče do afriške ure: fleksibilnost kot poslovna vrlina
Ruanda (še) ni Švica, a včasih spominja nanjo vsaj po čistoči in varnosti. Organizacijsko gledano pa hitro spoznamo, da je v poslovnem okolju fleksibilnost ključnega pomena. Urniki so zgolj orientacijski, dinamika odločanja temelji na osebnih stikih (čeprav je pomemben tudi »protokol«). Prav ta značilnost pa omogoča večjo odprtost in prostor za vztrajnega sogovornika.
Slovenska delegacija je v takšnem okolju naredila vtis resnega in razvojno naravnanega sogovornika, odprla vrata, ki jih od doma ne bi niti našla, ter si utrla pot kot resen in dolgoročen partner.
Kaj sledi?
Po vrnitvi v domovino že potekajo razmisleki o nadaljevanju aktivnosti. V pogovorih z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, ki je nacionalni koordinator za področje mednarodnega razvojnega sodelovanja, se omenjajo možnosti za organizacijo delegacij v Ugando, Kenijo, Etiopijo in Madagaskar, kjer Slovenija že izvaja razvojne projekte in ima za to tudi zagotovljena proračunska sredstva. V Etiopiji na primer že deluje slovensko veleposlaništvo. Gre za zanimivo geopolitično destinacijo, ki pa ostaja občutljiva in zahteva dodatno tehtanje zaradi razmer na terenu.
Slovenska delegacija je naredila vtis resnega in razvojno naravnanega sogovornika ter si utrla pot kot resen in dolgoročen partner.
SID banka, ki se vse bolj uveljavlja kot razvojna finančna institucija, že razvija kreditne linije za lokalne prejemnike v Afriki. To predstavlja enega ključnih pogojev za nastop slovenskih podjetij na javnih in zasebnih projektih v regiji. A da bi prešli iz eksperimenta v strategijo, bo verjetno treba narediti še kakšen sistemski korak.
Predlog vladi: davčna olajšava za razvojno sodelovanje
Če država resno misli z internacionalizacijo in razvojnim sodelovanjem, bi morala razmisliti o uvedbi davčne olajšave za podjetja, ki se vključujejo v razvojne projekte v tujini. S tem bi povečala njihovo motivacijo, konkurenčnost, specializacijo in dodano vrednost ter ponudila konkreten odgovor na vprašanje, kako naj slovensko gospodarstvo prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Trenutno podjetja vstopajo v razvojne projekte s precejšnjim tveganjem in z malo ali nezadostnimi mehanizmi, ki bi jih podprli ter zagotovili varnost poslovanja. S tem izgubljamo tako tržni potencial kot tudi vpliv.
Kolesarska epika in gospodarska taktika
Ogled dirke svetovnega prvenstva ni bil turistična obstranskost, temveč (če malo pretiravamo) del nacionalnega ekonomskega programa. Člani delegacije so z glasno navijaško noto podprli zmago slovenskega asa Tadeja Pogačarja. Eden izmed udeležencev je ob tem duhovito pripomnil: »Zdaj mislijo, da nas je sto milijonov.«
Morda je prav v tem največja vrednost delegacije, ko znamo biti majhni, a kompaktni, premišljeni, prisotni in glasni.Ravno prav, da nas opazijo, da se obdržimo in da napredujemo.
