Podelitev priznanj najboljšim inovacijam v Sloveniji

Okt 20, 2025 | Razvoj

17. septembra 2025 je na Brdu pri Kranju potekal 23. Dan inovativnosti, osrednji dogodek Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), namenjen praznovanju ustvarjalnosti, znanja in poguma, na katerem GZS nagrajuje najuspešnejše inovacije podjetij, raziskovalcev in posameznikov, ki prispevajo k razvoju družbe in dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Mag. Tajda Pelicon in Maruša Boh, GZS, Služba za korporativno komuniciranje; foto: Tadej Kreft, arhivi prijaviteljev

Dan inovativnosti ni le praznik kreativnosti, idej, znanja, poguma in povezovanja, ampak tudi dokaz, da Slovenija premore izjemen inovacijski potencial, ki ga lahko z dobrim sodelovanjem še okrepimo.

Prejemniki nacionalnih priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za najboljše inovacije.

Dogodek je potekal pod sloganom »Z novimi tehnologijami do neba«, ki ponazarja pomembne korake Slovenije na svetovnem tehnološkem zemljevidu – predvsem v luči vstopa v CERN in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA).

Slovenija na tehnološkem zemljevidu

Dan inovativnosti se je začel z navdihujočo inovacijsko konferenco, na kateri je več kot 200 udeležencev prisluhnilo vrhunskim govornikom in strokovnjakom. Konferenca je osvetlila najnovejše tehnološke dosežke ter odprla razpravo o izzivih, povezanih s financiranjem in prepoznavanjem inovacij. Poseben poudarek je bil namenjen uspešnim primerom iz prakse, ki dokazujejo, da imajo slovenske inovacije velik potencial tudi na mednarodnih trgih.

Udeleženci so prisluhnili nagovoroma Igorja Akrapoviča (Akrapovič, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo 2024) in Claudie Prüggler (Lakeside Labs GmbH), ki sta izpostavila moč vizije, inovacij ter pomen ustvarjalnega in regionalnega sodelovanja. Predstavljene so bile tudi zgodbe povezovanja kreativnega sektorja z industrijo, ki dokazujejo, kako oblikovanje prispeva k večji dodani vrednosti in trajnostnim rešitvam.

V dveh tematskih pogovorih so strokovnjaki osvetlili fiziološke izzive življenja v vesolju ter vlogo multinacionalk pri podpori startupov in inovacijam. Na okrogli mizi so Jernej Salecl (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), Jure Gašparič (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Tomaž Rotovnik (SkyLabs) in Tara Brus (Žust-Al) razpravljali o vplivu novih tehnologij na konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter o nujnosti tesnejšega povezovanja znanosti, podjetij in države.

Konferenčni del se je zaključil z motivacijskim predavanjem dr. Željka Ćurića, ki je udeležence spodbudil k razmisleku o presečišču tehnologije, osebne ustvarjalnosti in notranje stabilnosti kot ključu za razvoj inovativnega potenciala.

Igor Akrapovič je v predavanju z naslovom Od vizije do globalne prepoznavnosti: moč inovacij in vztrajnosti poudaril, da gospodarstvo temelji na znanju in intelektualni lastnini, ki postajata ključ do dolgoročne konkurenčnosti in odpornosti podjetij. »Posebej v avtomobilski industriji se jasno kaže, da prav lastništvo inovacij in patentov določa pravila igre. Podjetja, ki so se v preteklosti zanašala na outsourcing, danes spoznavajo, da brez lastnih rešitev nimajo prave moči. Kitajski proizvajalci imajo v svojih rokah več kot 70 % intelektualne lastnine, kar jim daje odločilno strateško prednost. Če Slovenija ne bo razvila močnih inovacij in blagovnih znamk, bo ostala predvsem dobavitelj polizdelkov – kar pa ne bo zadoščalo za kritje visokih stroškov dela. Za podjetja to pomeni nujnost vlaganja v razvoj in inovacije ter tesnejše sodelovanje z znanstveno sfero. Najbolj uspešna so tista, ki znajo združiti hitro podjetniško odločanje z raziskovalno poglobljenim pristopom. Podjetniki se odločamo hitro in intuitivno, po načelu »just do it«, akademski svet pa analizira vse možne scenarije in posledice. Oba pristopa sta pravilna – ključ pa je v njuni kombinaciji.«

Claudia Prüggler je predstavila Koroško kot stičišče inovacij ter izpostavila prihodnost dronov in robotike. Poudarila je, da v raziskovalnem središču Lakeside Labs v Celovcu že petnajst let gradijo okolje, kjer se srečujejo akademsko znanje in praktične potrebe podjetij ter povezujejo raziskovalci, podjetja in industrija. Njihov fokus so samoorganizirani sistemi, navdihnjeni po naravi – t. i. »inteligenca rojev«. »Tako kot jate ptic tudi droni v rojih delujejo brez centralnega nadzora, a so zaradi tega bolj usklajeni, prilagodljivi, zanesljivi in se lahko hitro razširijo. Imamo kar nekaj projektov, s katerimi dokazujemo, da inovacije niso same sebi namen, temveč prinašajo konkretne koristi v praksi. Med njimi so droni, ki gasilcem v realnem času pomagajo pri gašenju gozdnih požarov, kombinacija robotov in dronov za pregled ladijskih trupov, s katero ladjarjem prihranimo ogromne stroške, ter razvoj komunikacijskih sistemov v predorih, kjer klasična infrastruktura odpove. Inovacije nikoli niso delo posameznika, temveč rezultat sodelovanja, zaupanja in poguma. Resničen napredek se zgodi tam, kjer se združijo ustvarjalnost, znanje in regionalno sodelovanje – prav ta kombinacija ustvarja prostor za inovacije, ki imajo moč spreminjati svet.«

Slovesna podelitev nacionalnih priznanj

Vrhunec dneva je bila slovesna podelitev nacionalnih priznanj GZS za inovacije, ki predstavljajo najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in posameznikov ter pomemben prispevek k promociji inovativnosti v Sloveniji.

Letos je bilo podeljenih 10 zlatih, 27 srebrnih in 15 bronastih priznanj, poleg tega pa še eno posebno priznanje za inovacijski izziv ter priznanje za prebojno invencijo, namenjeno inovacijam z velikim potencialom, ki še niso komercializirane.

Na razpis je prispelo rekordnih 245 inovacijskih predlogov, ki jih je pripravilo 138 poslovnih subjektov s sodelovanjem več kot 1300 inovatorjev. Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 53 najboljših zlatih regionalnih inovacij, ki so bile izbrane na trinajstih regijskih podelitvah.

»Prejetih rekordnih 245 inovacijskih predlogov na razpis GZS za inovacije je dokaz, da inovativnost postaja temeljna vrednota slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Je najpomembnejši dejavnik uspeha in konkurenčnosti. Toda na mednarodnih lestvicah Slovenija izgublja tekmo s konkurenčnimi državami. To je opozorilo, da moramo preseči razdrobljenost raziskovalno-razvojnega okolja, krepiti sodelovanje, povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter podjetjem zagotoviti stabilno in predvidljivo podporo,« je ob tem poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka.

»Inovacije so danes, ko vidimo, kaj se dogaja v svetu, še toliko bolj pomembne, saj se ne moremo več zanesti na dosedanje partnerje v svetu. Za razvoj moramo poskrbeti sami. Ključen korak, da naredimo večji skok v inovacijah slovenskega gospodarstva, je stabilno in dolgoročno financiranje. Podjetja potrebujejo rešitve tukaj in zdaj, rezultati povečanega vlaganja pa se bodo pokazali šele po vsaj petih letih neprekinjenega vlaganja. Vlada je z ustanovitvijo agencije ARIS pokazala politično zrelost in zagotovila mehanizem, da se inovacijska sredstva upravljajo celovito in čezresorsko,« je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Pomen inovacij za slovensko gospodarstvo

Podjetja, ki so sodelovala na razpisu, ustvarijo 18 mrd EUR prodaje, od tega 14,7 mrd EUR na tujih trgih, ter 4,5 mrd EUR dodane vrednosti (7,5 % slovenskega BDP). Njihova vloga za nacionalno konkurenčnost in rast je torej izjemna.

Kljub vsemu pa Slovenija na lestvicah inovativnosti zaostaja. Na Svetovnem inovacijskem indeksu 2024 je padla na 34. mesto (leta 2012 je bila 26.), na evropskem indeksu pa ostaja med zmernimi inovatorji. Izdatki podjetij za inovacije so še vedno pod povprečjem EU – dosegamo zgolj 91 %.

Inovativnost kot strateška usmeritev

Andraž Rumpret, direktor Iskra PIO, je povedal, da Iskra PIO zagovarja pot inovativnih razvojnih rešitev, digitalizacije procesov in kakovostne rasti podjetja, ki temelji na proizvodnji visokotehnoloških izdelkov. »Inovativnost je naša strateška smer ustvarjanja vrednosti. Preizkuša pogum naših idej in gradi energijo za nove rešitve. Inovativnost je zato investicija v konkurenčnost, zaposlene in prihodnost,« je dejal. »Prejeto priznanje za inovacijo ni naš cilj, na nek način pa je naš kompas. Naše inovativne rešitve uporabljajo svetovna farmacevtska in biotehnološka podjetja, smo torej del skupnosti izboljševanja kakovosti življenja. Naš navdih in tudi nagrada pa so mladi strokovnjaki, ki se vključujejo v razvoj in delo podjetja, saj se skupaj z njimi razvijamo in učimo tudi sami.«

»Danes podjetja ne morejo preživeti brez inovativnosti. Sodelovanje pri razpisih GZS za najboljše inovacije razumemo kot strateško priložnost, da naše ideje pridobijo strokovno oceno, nacionalno prepoznavnost ter dostop do mreže podjetij in partnerjev, ki oblikujejo prihodnost gospodarstva,« je menil Matjaž Pavlinjek, direktor Roto. Dodal je, da so »priznanja GZS najvišja nacionalna priznanja inovativnim dosežkom slovenskega gospodarstva in nosijo priznano blagovno znamko Inovativna Slovenija. Prejeto priznanje potrjuje, da se vlaganje v razvoj in inovativnost izplača ter krepi ugled podjetja doma in v tujini. Pomeni, da imajo naše ideje dodano vrednost, inovativni, tržni, družbeni in trajnostni pomen. Ponosni smo, da je čoln Hydra 530 izdelan v Roto Nautica prejemnik zlatega priznanja GZS za inovacijo na regionalni ravni, ki s svojo napredno zasnovo prinaša trajnostne rešitve ter utrjuje našo blagovno znamko kot sinonim za kakovost, ustvarjalnost in vizionarstvo.«

Pogled naprej

Slovenija ima znanje, talent in podjetja, ki dosegajo globalne trge, toda za preboj v skupino vodilnih inovatorjev bo potrebno več – predvsem stabilno financiranje raziskav, razvoja in inovacij, boljše povezovanje med znanostjo in gospodarstvom ter drzen pogled v prihodnost.

Pred Dnevom inovativnosti je na Gospodarski zbornici Slovenije potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavniki gospodarstva in države ponovno poudarili pomen stabilnega in povečanega financiranja raziskav, razvoja in inovacij.

»Ena od zavez v dogovoru med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje v Sloveniji je bilo povečanje javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost. Tukaj se rado zaplete, zato sem zelo zadovoljen, da je vlada v celoti izpolnila zavezo. Novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 % BDP, pri čemer so že zdaj sredstva za ta področja rekordna, nov Zakon o visokem šolstvu pa zagotavlja, da se bodo sredstva za visokošolsko dejavnost, ki zajema tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost in investicije, postopno zviševala do 1,5 % BDP,« je dejal dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ob tem je dodal: »Znanost, raziskave, inovacije in gospodarstvo so naravni zavezniki. Uspešno sodelovanje pomeni, da se tako gospodarstvo kot akademske institucije prepoznavajo kot partnerji, ki skupaj iščejo rešitve za aktualne gospodarske izzive. V Sloveniji že imamo dobre odnose med akademsko sfero in gospodarstvom, za vse pa bo koristno, če postanejo odlični.«

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je opozoril, da je »Slovenija premajhna, da bi podjetja lahko uspevala le na domačem trgu. Za preboj na globalni ravni pa morajo ponujati rešitve, ki jih drugi nimajo — pri tem pa so ključni razvoj in inovacije.« Izpostavil je, da je naš cilj preboj v skupino močnih inovatork, kar želimo doseči z razvojem trga tveganega kapitala, dodatnimi sredstvi za inovacije ter večjim prenosom znanstvenih dosežkov v gospodarstvo. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo zato še letos in v začetku prihodnjega leta objavilo razpise za spodbujanje raziskovalno-razvojnih in inovativnih projektov ter pilotno-demonstracijskih projektov. Prvič bo objavljen tudi razpis STEP Slovenija v vrednosti 60 milijonov evrov, namenjen razvoju kritičnih tehnologij za tehnološko suverenost Evrope, in sicer na področju čistih tehnologij, biotehnologij ter digitalnih in globoko-tehnoloških inovacij. Razpise bo izvajala agencija ARIS. Ob tem ministrstvo krepi tudi inovacijski ekosistem: pripravlja novo podjetniško obliko vitke družbe, spodbuja razvoj trga tveganega kapitala ter podpira slovenske startupe tudi prek Slovenskega tehnološkega sklada, ki je že pritegnil visoko zanimanje zasebnih vlagateljev. Ministrstvo je aktivno tudi pri vključevanju podjetij v projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI), ki odpirajo vrata v nove evropske verige vrednosti na področju prebojnih tehnologij. »Inovativnost bo ostala osrednji cilj vseh prihodnjih strateških programov ministrstva, saj vem, da so slovenska podjetja sposobna soustvarjati tehnološko prihodnost Evrope,« je zaključil minister Han.

PREJEMNIKI ZLATIH NACIONALNIH PRIZNANJ GZS ZA INOVACIJE:

Impol 2000 d.d. – Trajnostno in ekonomsko učinkovita Al-Mg zlitina

Inovacija obsega izdelavo in predelavo nove visoko legirane aluminijeve zlitine izven meja standarda. Aluminijeva zlitina legirana z več kot 6 mas.% magnezija kot valjani polproizvod doseže mehanske lastnosti primerljive z jeklom. Zaradi pravilnega izbora vhodne surovine pri sestavi livarniške šarže je zagotovljen za 11,7 tCO₂ na t izdelka nižji ogljični odtis. Valjani izdelki te zlitine so v svetovnem merilu trženi kot ECO-AlMag6 izdelki, ki jih že zagotavljamo za potrebe industrijskih sektorjev elektrotehnike, avtomobilstva in pomorstva.

Iskra Pio d. o. o. – JetLoad steri Isolator

JetLoad Steri Isolator je edinstvena rešitev za sterilno in varno dodajanje praškastih surovin v farmacevtske procese brez tveganja kontaminacije. Visokozmogljiv sistem povečuje procesno učinkovitost ter zagotavlja brezkompromisno kakovost končnega produkta. Inovacija celostno izboljšuje izolatorske sisteme sterilnega polnjenja v farmacevtski in biofarmacevtski industriji. Predstavlja strateško nadgradnjo v razvoju izolatorske tehnike podjetja Iskra PIO.

KEKO-OPREMA D.O.O. – Carrier film based tape coater CAM-H1105

Inovacija zaobsega zamisel koncepta, načrtovanje in izdelavo celotnega sklopa strojev za avtomatizirano proizvodnjo gorivnih/elektrolitskih celic s trdnim elektrolitom. Sklop strojev obsega stroj za formiranje plasti, ki omogoča sočasno pripravo treh plasti. Stroj za nalivanje za pripravo debele plasti, z integrirano laminacijo ter rezanjem na posamezne celice ter tiskalniki za sitotisk z avtomatskim obračanjem plasti ter tunelskimi sušilniki. Vsi stroji so opremljeni z avtomatskimi napravami za kontrolo kvalitete vmesnih produktov, strojnim vidom, tehtanjem, laserskim merjenjem, označevanjem.

Krka d. d., tovarna zdravil, Novo mesto –

Z napredno tehnologijo do dvojnega učinka zdravljenja

V Krki so razvili inovativno tehnološko platformo z dvojno kinetiko sproščanja učinkovin za zdravljenje hipertenzije. Zahtevno združitev hitrega in počasnega sproščanja so dosegli s kompleksno dvoplastno tableto, razvoj pa podprli z novimi tehnologijami in izvirnimi pristopi. Inovacija, ki izboljšuje in poenostavlja zdravljenje, predstavlja novost na svetovnem trgu. Novi zdravili dopolnjujeta Krkine uveljavljene blagovne znamke in povečujeta konkurenčnost podjetja.

Microbium, napredne tehnologije, d.o.o. – Generacija motornih pogonov AME110

MPN Analyser PRO je inovativna IoT naprava za kvantifikacijo fekalnih bakterij v pitnih in kopalnih vodah. Z uporabo strojnega vida in oblačne programske opreme omogoča hitro, avtomatizirano in natančno analizo brez potrebe po dolgotrajnih laboratorijskih testih. Zmanjšuje porabo plastike in vode ter omogoča boljši nadzor vode v realnem času. Rešitev prispeva k digitalizaciji in trajnostnemu upravljanju vodnih virov.

Novartis farmacevtska proizvodnja d.o.o. – Stabilnostni časovni stroj za biološka zdravila

Zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pri pogojih hranjenja je eden ključnih izzivov pri razvoju bioloških zdravil. Stabilnostni časovni stroj za biološka zdravila omogoča modeliranje stabilnosti biološkega zdravila in napovedovanje večletne dolgoročne stabilnosti na podlagi kinetičnih modelov. To omogoča hitrejši in učinkovitejši razvoj ter dodelitev daljšega roka uporabnosti inovativnemu biološkemu zdravilu, namenjenemu kliničnemu testiranju. Posledično to poenostavi procese, vezane na proizvodnjo, zalogo in dobavo materiala ter hitrejši dostop pacientov do inovativnih zdravil.

Roto d.o.o. – Hydra 530

Hydra 530 je prvi monolitni polietilenski čoln s tehnologijo air step. Air step inovativna funkcija povečuje pospeševanje za doseganje višje hitrosti in večje stabilnosti čolna. Z ustvarjanjem zračne blazine pod trupom zmanjšuje zračni upor, zaradi česar je vožnja bolj udobna, hkrati pa izboljšuje učinkovitost porabe goriva in podaljšuje doseg vožnje. Cilj inovativne funkcije air step je varna in vznemirljiva izkušnja na vodi. S svojo elegantno obliko, vzdržljivostjo in izjemno zmogljivostjo je Hydra 530 popoln čoln tako za vznemirljive pustolovščine kot za sproščujočo plovbo.

SIJ Acroni d.o.o. – Razvoj nerjavnega jekla XM-19 za fuzijski reaktor – tehnologija prihodnosti

Jeklo XM-19 smo v SIJ ACRONI namensko razvili za izgradnjo testnega fuzijskega reaktorja tipa TOKAMAK. S prilagojeno kemično sestavo smo zagotovili ključne mehanske karakteristike v kriogenem temperaturnem področju, kot tudi pri povišanih temperaturah, ki so prisotne na mestu vgradnje materiala. Z inovacijo dodajamo svoj del v mozaik tranzicije globalnega odmika od uporabe fosilnih goriv, ter bodoče stabilne oskrbe z električno energijo ter omogočamo razvoj nove tehnologije, ki bo krojila prihodnost.

Steklarna Hrastnik d.o.o., Kemijski inštitut – Hibridna regenerativna steklarska peč

Glavni vir emisij toplogrednih plinov v steklarstvu predstavlja postopek taljenja stekla (>90 %). Stanje odličnosti pri proizvodnji embalažnega stekla predstavlja tehnologija taljenja v regenerativnih steklarskih pečeh. Slednje kot glavni energent uporabljajo zemeljski plin, pri čemer se za podporo postopku taljenja uporablja električno energijo (5-10 %). Kot odgovor na izziv zelenega prehoda so v Steklarni Hrastnik razvili in implementirali prvo inovativno hibridno regenerativno peč, ki za taljenje uporabljala kar do 40 % električne energije, kar prinaša >50 % zmanjšanje porabe zemeljskega in 33 % manjši ogljični odtis.

Tab systems d.d. – SMARTI iConIndustrijski sistem strojnega vida za štiristransko skeniranje napak in lastnosti na lesenih deskah vključuje mnoge inovacije. SMARTI iCon v primerjavi z do zdaj obstoječimi sistemi omogoča hitrejše in bolj natančno skeniranje desk. Sistem omogoča hitrost transporta desk do 800 m/min z uporabo novo razvite lastne AI tehnologije in drugih algoritmov strojnega vida. Nove fukcije programske opreme omogočajo bolj napredno optimizacijo razreza in sortiranja desk, kar v proizvodnjem procesu predstavlja do 5% večje izkoristke v primerjavi s predhodnimi sistemi.