Shrani za kasnejše branje.
Slovenija stoji pred priložnostjo, da prenovo Strategije pametne specializacije po letu 2027 zasnuje kot sodoben raziskovalno-inovacijski načrt, v katerem bo gospodarstvo imelo ključno vlogo pri določanju razvojnih prioritet.
Željka Kelkedi, GZS, Strateški razvoj
V zadnjih desetih letih sta Strategija pametne specializacije (S3) ter njena nadgradnja Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije (S5) predstavljali osrednji okvir slovenske inovacijske politike. Model SRIP-ov je uspešno povezal podjetja, raziskovalne organizacije in državo ter ustvaril okolje za razvoj in inovacije.
Poročilo o razvoju (UMAR, 2025) kaže, da se je inovacijsko sodelovanje občutno poglobilo – večina podjetij opaža, da se je podporno okolje izboljšalo, kar 93 % pa jih meni, da so državne spodbude bistveno prispevale k sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami. Analiza potrjuje, da se verjetnost inovacijskega sodelovanja poveča za približno četrtino, če podjetje prejme podporo v okviru S5.
Poročilo o izvajanju S5 (MKRR, 2025) te ugotovitve dopolnjuje z oceno, da je S5 postala ključno orodje za povezovanje raziskovalnih, inovacijskih in regionalnih politik, model SRIP-ov pa se je v praksi izkazal za učinkovit mehanizem povezovanja deležnikov po sektorjih. SRIP-i so ustvarili številna partnerstva in spodbudili prebojne rešitve, od naprednih materialov in digitalizacije procesov do pametnih tovarn in zelenih tehnologij ter prispevali k večji koheziji slovenskega inovacijskega sistema, saj so prvič vzpostavili mehanizme stalnega dialoga med državo in gospodarstvom na področju RRI. Slovenija je s tem dokazala, da zna graditi verige vrednosti, ki temeljijo na znanju, sodelovanju in trajnostnem razvoju.
Kaj kažejo podatki
Semantična analiza S5 je prvič omogočila vpogled v več kot 130.000 raziskovalno-razvojnih rezultatov iz obdobja 2014–2024. Slovenija ima dobro razvite raziskovalne temelje na področjih zdravja, materialov, IKT, pametnih tovarn, trajnostne hrane ob tem pa se krepijo tudi raziskovalno-inovacijski ekosistemi na drugih področjih pametne specializacije.
Večina dejavnosti je že usmerjena v zeleni in digitalni prehod, skladno s prioritetami EU in uredbo STEP. Kljub temu analiza opozarja na vrzeli med znanostjo in trgom, predvsem na pomanjkanje podpore v zadnjih fazah razvoja, ko je tehnologija že razvita, vendar še ni pripravljena za vstop na trg. Prav ta prehod, od delujočega prototipa do tržnega produkta, ostaja najšibkejši člen slovenskega inovacijskega sistema.
Foto: Depositphotos
Pogled naprej
Po izhodiščih Gospodarske zbornice Slovenije (Gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije »Made in Slovenia 2035«) mora nova strategija po letu 2027 ohraniti ključne elemente dosedanjega modela, a ga nadgraditi z večjo sektorsko usmerjenostjo in predvidljivim financiranjem.
GZS poudarja, da mora gospodarstvo prevzeti vodilno vlogo pri določanju razvojnih prioritet, saj najbolje razume tržne potrebe in priložnosti. Vključitev gospodarstva že v fazi priprave strategije bo omogočila, da bodo vlaganja usmerjena v resnične potrebe trga in hitrejši prenos raziskav v prakso.
Gospodarstvo mora prevzeti vodilno vlogo pri določanju razvojnih prioritet, saj najbolje razume tržne potrebe in priložnosti.
Temeljne raziskave naj se še naprej financirajo prek nacionalnih programov raziskav in razvoja, z dolgoročnim ciljem, da Slovenija za to nameni okoli 1 % BDP. Za inovacije in razvoj novih tehnologij pa je treba zagotoviti stabilno in predvidljivo financiranje, najmanj 0,25 % BDP – ne le iz evropskih, temveč tudi iz domačih virov.
Zdaj je čas za preboj
Slovenija zna povezati znanje, inovacije in industrijo v razvojne zgodbe. Zdaj je čas, da ta model nadgradimo, s sektorsko jasnostjo, predvidljivimi vlaganji in močnim vodstvom gospodarstva. Le tako bomo nadaljevali zgodbo SRIP-ov, zgodbo o uspešnem povezovanju znanja, tehnologij in podjetij v verige vrednosti, ki ustvarjajo razvoj, konkurenčnost in blaginjo.
V naslednji številki GG sledi poglobljena analiza Poročila o izvajanju S5 in smernice za prihodnost.
Ključni koraki za uspešen preboj:
- oblikovanje politike grozdov za tesno sodelovanje podjetij, raziskovalnih institucij in podpornih organizacij v okviru vrednostnih verig;
- priprava skupne raziskovalne agende med gospodarstvom in raziskovalnimi organizacijami (npr. skladno z evropskimi priporočili o National Research and Innovation Plans iz Draghijevega poročila 2024);
- krepitev podpore zadnjim fazam razvoja – od prototipa do tržnega produkta;
- ter večja vloga SRIP-ov pri soustvarjanju politik in sektorskih prioritet.