Shrani za kasnejše branje.
Slovenski gospodarstveniki so na zasedanju v Evropskem parlamentu izpostavili pomen močne industrije, konkurenčnih cen energije, učinkovitejšega trga EU in postopnega zelenega prehoda.
Jernej Kovač, GZS, Služba za koroporativno komuniciranje, foto: GZS
Slovenska gospodarska delegacija pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije je na zasedanju evropskega gospodarstva v Evropskem parlamentu opozorila, da evropska industrija hitro izgublja konkurenčnost, kar ogroža strateško neodvisnost Evrope in številna delovna mesta. Ključne izzive slovenski gospodarstveniki vidijo v visokih stroških energije, zapleteni birokraciji in administrativnih ovirah v Sloveniji in EU ter pomanjkanju kadrov z ustreznimi znanji predvsem na področjih digitalnih ter zelenih tehnologij. Poudarili so potrebo po intenzivnejšem sodelovanju z državami kandidatkami za članstvo v EU, pomen močnih prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami ter nujnost učinkovitega delovanja enotnega trga, ki bi predvsem malim in srednje velikim podjetjem olajšal mobilnost in vključevanje v evropske vrednostne verige. Podprli so dekarbonizacijo z naložbami v čiste tehnologije in spodbude za razogljičenje, hkrati pa so zahtevali pošteno konkurenčno okolje in zaščito pred ponarejenimi izdelki.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Marko Djinović je izpostavil, da je leto dni po poročilu Maria Draghija o konkurenčnosti Evrope EU uresničila le 11 % njegovih priporočil, zato se je zatekla k omnibus zakonodajnim paketom. »Nahajamo se v ključnem trenutku, ko potrebujemo prve rezultate tega zahtevnega birokratskega procesa, ki nas bodo opogumili za še bolj odločne ukrepe v prihodnosti v smeri ustreznejše finančne in drugih vrst podpor gospodarstva, odprave administrativnih ovir in močnejše integracije enotnega trga,« je poudaril. Institucije EU morajo vzpostaviti ustrezen okvir, ki bo zagotovil nadaljnjo rast gospodarstev in podjetij ter ustvarjanje delovnih mest.
V imenu slovenske delegacije je v delu razprav o dekarbonizaciji in konkurenčnosti spregovoril Denis Jahić, generalni direktor, Aquafil d.o.o. in izpostavil ključni pomen močne industrije za strateško neodvisnost Evrope. »Žal pa danes evropska industrija nenehno izgublja svojo konkurenčnost. Glavni razlogi za to so visoke cene energije, ki jih spodbujajo naraščajoči stroški emisij CO₂, skupaj z izjemno birokracijo in dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj. Šibka industrija si ne more privoščiti vlaganj v nove tehnologije za razogljičenje,« je dejal. Pozdravil je nove pobude EU, kot sta nov sistem državne pomoči CISAF za čisto industrijo, uredbo »omnibus« za zmanjšanje administrativnih bremen, ter druge mehanizme za podporo industrije.
Slovenska gospodarska delegacija pod vodstvom GZS je sodelovala na zasedanju evropskega gospodarstva v Evropskem parlamentu.
Slovenskim evropskim poslancem predstavili prioritete slovenskega gospodarstva
Slovenska delegacija se je srečala z vodstvom in slovenskimi diplomati Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU ter s slovenskimi evroposlanci. Na srečanjih so sogovorniki izmenjali informacije o prioritetah slovenskega gospodarstva in aktualnih ključnih EU dosjejih za slovensko gospodarstvo.
Predstavniki GZS so predstavili nov 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS v sodelovanju z gospodarstveniki. Med prioritetnimi temami pa so izpostavili t. i. omnibus uredbo, s katero želi Evropska komisija zmanjšati administrativna bremena za podjetja. Na področju digitalizacije si želijo več pomoči za MSP pri dostopu do finančnih virov za financiranje digitalnih naložb in premostitev digitalne vrzeli ter uvedbo jasnejših, enostavnejših in bolj usklajenih digitalnih pravil, ki zmanjšujejo nepotrebne administrativne obremenitve, podpirajo digitalne naložbe in omogočajo nove priložnosti za podjetja. Na področju okolja in trajnosti gospodarstvo podpira začasno ustavitev določenih obveznosti trajnostnega poročanja ter omejitev skrbnega pregleda zgolj na prvo raven v vrednostni verigi in direktne poslovne partnerje. Prav tako predlagajo zamik izvajanja ali poenostavitve v uredbi o embalaži in odpadni embalaži, direktivi o emisijah iz industrije, direktivi o odpadkih, uredbi o eko dizajnu in digitalnem potnem listu ter uredbi o deforestaciji.
Institucije EU morajo vzpostaviti ustrezen okvir, ki bo zagotovil nadaljnjo rast gospodarstev in podjetij ter ustvarjanje delovnih mest.
Na področju boljšega delovanja notranjega trga GZS podpira predloge za odpravo največjih ovir za poslovanje podjetij na 10 področjih: kompleksnost pravil EU, pomanjkanje lastništva nad enotnim trgom, ustanavljanje podjetij, priznavanje poklicnih kvalifikacij, zamude pri določanju usklajenih standardov, razdrobljenost pravil o embalaži, označevanju in odpadkih, proizvodi in skladnost proizvodov, storitve, napotitve delavcev, omejitve teritorialne oskrbe.
GZS predlaga uvedbo selektivnih carin in kvot v sektorjih, ki so ključni za strateško avtonomijo Evrope, spodbud podjetjem za znižanje stroškov energije z oprostitvijo dela regulirane cene energenta v primeru, da del te subvencije namenijo zeleni transformaciji, ter pohitritev usklajevanja EU s tretjimi državami pri podpisu ali nadgradnji novih ali obstoječih trgovinskih sporazumov. Smiselne so tudi večje finančne spodbude in omejitev administrativnih ovir pri projektih strateškega značaja ter dvig avtonomije in spodbude pri izgradnji evropske obrambne industrije.
GZS ne podpira uvedbe novega lastnega vira financiranja EU – t. i. Corporate Resource for Europe (CORE), s katerim bi podjetja z visokimi prihodki (nad 100 milijonov EUR letno) prispevala pavšalni delež v evropski proračun. Glede prenove MFF in vzpostavitve Sklada za konkurenčnost (ECF) kot novega finančnega instrumenta je GZS izpostavila nujnost zagotovitve geografsko uravnoteženega dostopa do sredstev, da se prepreči koncentracija sredstev v tehnološko naprednejših gospodarstvih. Predlaga tudi posebne instrumente, prilagojene MSP-jem, ki se težje vključujejo v velike konzorcije ter jasen okvir za podporo projektom dvojne rabe.
Ključne teme za evropsko gospodarstvo na podlagi glasovanja več kot 700 gospodarstvenikov iz 31 evropskih držav
- 91 % jih je bilo za imenovanje posebnega odposlanca EU za mala in srednja podjetja (MSP), ki bi zastopal potrebe več kot 99 % evropskih podjetij;
- 90 % jih je glasovalo za večjo pomoč EU podjetjem pri izkoriščanju prednosti prostotrgovinskih sporazumov;
- 93 % jih opaža dodatna ozka grla in izzive v svojih dobavnih verigah zaradi geopolitičnih napetosti;
- 88 % jih je povedalo, da notranji trg ni dovolj integriran, da bi njihovo podjetje lahko delovalo in svobodno konkuriralo;
- 99 % jih trpi zaradi visokih stroškov energije, ki otežujejo konkurenčnost podjetij in vlaganja v zeleni prehod;
- 98 % jih v zadnjih 12 mesecih ni zaznalo občutnega zmanjšanja administrativnih bremen;
- 86 % jih meni, da poročanje o trajnostnosti ni učinkovito orodje za krepitev konkurenčnosti in hkratno spodbujanje trajnosti.
Na srečanjih so si s sogovorniki izmenjali informacije o prioritetah slovenskega gospodarstva.
Slovenska delegacija je močno zastopala glas slovenskega gospodarstva.
