Shrani za kasnejše branje.
Z red. prof. dr. Petrom Trkmanom z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani smo se pogovarjali o vplivu generativne umetne inteligence (GemUI) na poslovne modele, svetovalce in prihodnost dela. Pogovor je razkril, da se za tehnološkim bliščem skriva preprosta resnica, in sicer prihodnost ne bo odvisna od orodij, temveč od ljudi, ki jih uporabljajo.
Maruša Boh, GZS, Služba za korporativno komuniciranje
»Po novembru 2022 in lansiranju orodja ChatGPT 3.5 se je začel val navdušenja nad generativno umetno inteligenco,« je uvodoma pojasnil profesor dr. Peter Trkman. »Mnogi danes govorijo o revolucionarnih učinkih teh orodij, ki jih bo povzročilo njihovo širjenje. Smo na vrhuncu cikla navdušenja.«
Umetna inteligenca (UI) je vsak računalniški sistem, ki zna reševati naloge, za katere bi sicer potrebovali človeško pamet; od prepoznavanja slik do šahovskih računalnikov in priporočilnih sistemov. Generativna UI (GenUI) pa je posebna vrsta UI, ki zna ustvarjati nove vsebine; besedila, slike, glasbo, videe ali celo kodo. Ne le da prepoznava vzorce, ampak iz njih »ustvarja nekaj novega«, kar prej ni obstajalo.
prof. dr. Peter Trkman, Ekonomska fakultete Univerze v Ljubljani, foto: osebni arhiv
Njena uporaba je izjemno enostavna in dostopna vsakomur brez posebnega tehničnega znanja. Ustvarjanje vsebin je danes praktično brez stroškov, kar dodatno pospešuje širjenje teh orodij. Vsakdo se lahko poglobi v množico tem, se poigra z orodji in jih poskuša prelisičiti. »Ustvarjanje vsebin je danes ceneje kot kadarkoli,« opozarja sogovornik, »zato lepo napisano besedilo ali skrbno pripravljena prezentacija nista več dokaz česarkoli.«
GenUI odpira temeljna vprašanja o tem, kaj pomenita ustvarjalnost in človeškost, kar še povečuje zanimanje javnosti. »Hitro smo razumeli, da je šah računska igra in da računalniki bolje opravljajo matematiko,« pravi profesor. »Toda računalniška aplikacija s smislom za humor, sposobnostjo pisanja zgodb, razvoja poslovnih idej ali etičnega razmišljanja presega našo domišljijo in odpira oder za scenarije, ki so bili še pred kratkim znanstvena fantastika.«
Poudaril je tudi izjemno raznolikost uporabe istih orodij. V preteklosti je posamezno orodje pomagalo pri eni nalogi, na primer Word pri pisanju, Excel pri računih. Danes lahko ChatGPT opravlja zelo različne naloge, od programiranja do prevajanja, povzemanja informacij ali premagovanja ustvarjalnih blokad. GenUI je idealen pomočnik pri nalogah, ki zahtevajo količino, rutino ali raznolikost.
A resnična preobrazba se ne dogaja v funkcionalnostih, temveč v konceptih. Če je bilo nekoč ključno optimizirati spletne strani za Google, to danes ne zadošča več. Podjetja morajo razmišljati, kako njihove vsebine zaznavajo in interpretirajo veliki jezikovni modeli. Če ChatGPT podjetja sploh ne omenja, težava ni v orodju, ampak v slabo pripravljeni vsebini. Namesto klasične SEO optimizacije prihaja v ospredje t. i. GenUI optimizacija.
Spremenile so se tudi uporabniške navade pri iskanju informacij. Dve desetletji smo vsi »googlali«, zdaj pa agentni brskalniki, kot sta ChatGPT Agent in Comet, izbiro opravljajo namesto nas. Podjetja bodo morala znati tržiti tudi agentom, ne le ljudem.
Finančni vidik je prav tako drugačen. Splet je dolgo temeljil na brezplačnih storitvah, financiranih z oglasi, a ta logika razpada. GenUI orodja delujejo na naročnine, brez oglasov in klikov, zato se bodo morali poslovni modeli digitalnega oglaševanja temeljito spremeniti.
Profesor Trkman opozarja, da veliko pozornosti namenjamo napačnemu vprašanju, in sicer prepoznavanju GenUI besedil. »Večina današnjih vsebin je rezultat prepletanja človeških idej, pogovorov in GenUI pomoči. Ključno vprašanje ni, kdo je napisal, temveč zakaj je besedilo napisano.« Če želimo preverjati znanje, je ustreznejši izpit; če želimo pokazati pristnost, denimo ljubezensko pismo ali projektni predlog, mora biti naloga zastavljena tako, da je ni mogoče enostavno prepustiti stroju. Dolga poročila, ki jih nihče ne bere, bi bilo bolje ukiniti. GenUI lahko pomaga pri vsem, vendar odgovornost ostaja človeška.
Ob vsej navdušenosti je ključno ohraniti perspektivo. Jeff Bezos opozarja, da ga pogosto sprašujejo, »kaj se bo spremenilo v naslednjih 10 letih«. Vendar je pomembneje razmišljati, kaj se v naslednjem desetletju ne bo spremenilo. Osnovna vrednostna ponudba podjetij ostaja, ljudje bodo še vedno iskali osebni stik in zaupanje, pomen mehkih veščin, osebnega razvoja ter kakovostnih storitev pa ne bo izginil.
V digitalnem svetu bodo prav človeški elementi še naprej ustvarjali največjo dodano vrednost.
Kaj to pomeni za svetovalce? GenUI ne pomeni konca poklica, pomeni pa konec starih receptov in lepih poročil. Naloga svetovalcev bo prevesti vsebine v smiselne spremembe, pomagati razumeti konceptualne premike in analizirati procese: katere naloge so nepotrebne in katere lahko podpre umetna inteligenca. Svetovalci bodo pomagali ustvarjati vsebine, ki jih razumejo ljudje in modeli, ter oblikovati nove poslovne modele, prilagojene digitalnim agentom.
GenUI spreminja poslovno okolje, a naloga managerjev ostaja jasna, in sicer pomagati podjetjem najti stabilne temelje v času negotovosti in preobratov. V digitalnem svetu bodo prav človeški elementi, iskreno sporočilo, osebni stik in resna vsebina, še naprej ustvarjali največjo dodano vrednost.
Profesor Trkman sklene z mislijo: »Zaposlenih in podjetij ne bo zamenjala GenUI, niti tisti, ki jo zna uporabljati, temveč tisti, ki zna prepoznati in razviti lastne zmogljivosti ter UI vključiti v smiselno delo, procese in odločitve. Ideje so danes poceni, izvedba pa je tista, ki šteje.«