Od rjavega do zelenega: za bolj zeleno in pametnejšo reindustrializacijo z novo odgovornostjo

Shrani za kasnejše branje.

Industrijska rast prihodnosti ne bo merjena le v novih kvadratnih metrih, temveč tudi po tem, kako preudarno ravnamo s prostorom.

mag. Tanja Faganel, GZS, Center za projektno povezovanje

Vse bolj smiselno postaja vlagati v že obstoječa, a zapuščena območja – t. i. brownfielde. Tak pristop gospodarstvu in lokalnim skupnostim prinaša nove priložnosti, evropski projekt ReInd-BBG pa povezuje občine, podjetja in investitorje pri oživljanju industrijske dediščine. V Sloveniji je dober primer mesto Hrastnik, ki se iz rudarske preteklosti preobraža v simbol pametne in trajnostne prihodnosti.

Ko rast ne pomeni več uničevanja narave

Evropa se sooča z velikim izzivom: kako spodbujati gospodarsko rast in industrijske investicije, ne da bi pri tem izgubljali dragocena zelena zemljišča? Odgovor se vse bolj ponuja sam od sebe – bolje je investirati v degradirana kot v zelena območja. Namesto da bi širili industrijo na nova, še nepozidana zemljišča, raje znova oživimo površine, ki so nekoč že služile gospodarstvu – stare tovarniške cone, opuščena rudarska območja, prazne hale in neizkoriščene industrijske komplekse. Tak pristop ni le okoljsko odgovoren, temveč tudi poslovno smiseln. Degradirana območja imajo pogosto že urejeno infrastrukturo, dostop do delovne sile ter podporo občin, ki vlagateljem ponujajo subvencije in hitrejše postopke.

Investicije, ki vračajo življenje

Degradirana območja ne smejo postati le turistični ali kulturni spomeniki – lokalna gospodarstva potrebujejo industrijo, a takšno, ki je sodobnejša, učinkovitejša, trajnostna in vključena v okolje. Le s takšno industrijo lahko na teh območjih ohranimo prebivalstvo, preprečimo izseljevanje v večja mesta in ustvarimo pogoje za uravnotežen gospodarski razvoj. Če v degradirana območja ne vlagamo, se soočamo s posledicami gospodarskega propada, socialne negotovosti in izgube identitete krajev.

Namesto da bi širili industrijo na nova, še nepozidana zemljišča, raje znova oživimo površine, ki so nekoč že služile gospodarstvu.

Kako projekt ReInd-BBG odpira vrata novim priložnostim?

Projekt ReInd-BBG – Reindustrializacija po načelu od rjavega do zelenega – povezuje partnerje iz več držav Podonavja z enim ciljem: spodbuditi ponovno uporabo degradiranih območij za nove industrijske dejavnosti. Pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije projekt razvija orodja za vlagatelje, ki iščejo primerne lokacije ter občinam pomaga pri pripravi politik za oživljanje tovrstnih območij. Eden ključnih rezultatov projekta bo digitalni zemljevid degradiranih območij, ki bo podjetjem omogočil hiter pregled in lažje odločanje o vlaganjih. Poleg tega bo projekt oblikoval priporočila za odločevalce, da bodo postopki za vlagatelje bolj pregledni in učinkoviti.

Pomembno vlogo pri tem ima Gospodarska zbornica Slovenije, ki s svojimi strokovnimi službami in regionalnimi zbornicami aktivno povezuje podjetja z lokalnimi skupnostmi ter vlagateljem pomaga pri iskanju priložnosti na degradiranih območjih. Zbornica s pomočjo projektov spodbuja razvoj pametnih in trajnostnih industrijskih rešitev in prispeva k temu, da gospodarski razvoj poteka v sožitju z okoljem in ljudmi.

Kaj pomeni načelo »Od rjavega do zelenega« (Brownfield is Better than Greenfield)?

Načelo »Od rjavega do zelenega« temelji na preprosti, a daljnosežni ideji: namesto da za nove industrijske projekte pozidavamo še neokrnjena zelena zemljišča, raje ponovno oživimo že uporabljene, a opuščene površine. T.i. brownfieldi so degradirana, zapuščena ali neizkoriščena območja, pogosto nekdanje industrijske ali infrastrukturne lokacije, ki kljub svoji preteklosti skrivajo izjemen razvojni potencial. Gre za priložnost, da vnovič vdihnemo življenje prostorom, kjer je nekoč že delovalo gospodarstvo, namesto da bi z novimi gradnjami zasedali naravo.

Načelo poudarja, da je prihodnost industrije v preobrazbi, ne v uničevanju – v gradnji pametnejše, bolj trajnostne in odgovorne reindustrializacije, ki povezuje gospodarsko rast, okoljsko odgovornost in kakovost življenja v lokalnih skupnostih.

Hrastnik – zgled pametne in trajnostne preobrazbe

Hrastnik je odličen zgled, da je po načelu »od rjavega do zelenega« mogoče zgodbo o izgubi industrije preoblikovati v zgodbo o ponovnem zagonu ter ustvarjanju priložnosti za bolj zeleno, trajnostno in pametnejšo prihodnost. Občina zaznamovana z rudarsko preteklostjo, se danes pogumno sooča z izzivom, kako iz industrijske dediščine ustvariti prostor za novo gospodarstvo. Z obnovo in premišljeno rabo nekdanjih rudarskih in industrijskih območij Hrastnik postaja simbol uspešne reindustrializacije, ki združuje tradicijo, trajnost in inovativnost.

V prihodnjem letu bo v Hrastniku zrasel poslovni inkubator Kompreshaus, umeščen v prenovljen objekt nekdanje kompresorske postaje nekdanjega rudnika. Prostor, kjer je nekoč delovala industrijska moč, bo znova postal središče ustvarjalnosti, inovacij in podjetništva. Kompreshaus bo ponujal mentorsko podporo, razvojne pisarne in prostor za sodelovanje med tradicionalnimi podjetji ter mladimi inovatorji, s poudarkom na zelenih tehnologijah in trajnostnih poslovnih modelih. Tako Hrastnik uresničuje svojo vizijo, da se industrijska dediščina preobrazi v novo gospodarsko jedro regije – v stičišče znanja, okoljske odgovornosti in prihodnjih priložnosti.

Celotno območje bivšega rudnika v Hrastniku, namenjenega reindustrializaciji

Foto: Arhiv RRA Zasavje

Kaj podjetnik pridobi z investicijo na degradirana območja?

Za investitorje so degradirana območja priložnost, da zmanjšajo začetne stroške, izkoristijo že obstoječo infrastrukturo in hkrati prispevajo k trajnostnemu razvoju. Poleg tega številne občine ponujajo upravne in finančne spodbude, hitrejše postopke ter pomoč pri pripravi dokumentacije. Podjetja, ki vlagajo v obnovo degradiranih območij, pridobijo ugled odgovornih vlagateljev in postanejo del zgodbe o trajnostni rasti lokalne skupnosti.

»Hrastnik se razvija iz industrijskega mesta v stičišče inovacij in trajnostnega podjetništva. Naš cilj je povezati ustvarjalce, podjetnike in raziskovalce ter ustvariti okolje, kjer ideje rastejo in se razvijajo v konkretne projekte. Zato vabimo investitorje, da skupaj z nami soustvarjajo Hrastnik kot center trajnostnih inovacij in poslovnih priložnosti.«

Marko Funkl, župan Občine Hrastnik

Foto: Arhiv Občina Hrastnik

Pametna rast: preteklost kot temelj prihodnosti

Pristop »od rjavega do zelenega« ni le urbanistični koncept – je zgodba o preobrazbi, o vračanju življenja tja, kjer ga je nekoč ustvarjalo gospodarstvo. Rast prihodnosti ne temelji na širjenju na zelene površine, temveč na pametni obnovi tistega, kar že imamo. Za slovensko gospodarstvo to pomeni priložnost za nove investicije, ki so hkrati trajnostne, odgovorne in povezane s skupnostjo. Ko vlagamo v degradirana območja, vlagamo v prihodnost – v gospodarstvo, ki raste na temeljih spoštovanja prostora, ljudi in okolja.

Ali investiranje v degradirana območja prinaša tudi finančne spodbude?

Podjetja, ki vlagajo v trajnostno naravnane industrijske projekte, lahko izkoristijo davčne olajšave za zelene in digitalne investicije – po slovenski zakonodaji se lahko od davčne osnove odšteje do 40 % upravičenih stroškov vlaganj v energetsko učinkovite, krožne ali digitalne tehnologije. Čeprav Slovenija še nima posebnega sistema spodbud, namenjenega izključno »brownfield« investicijam, pa nova trajnostna strategija in industrijska politika spodbujata ponovno uporabo obstoječih industrijskih območij. Takšne usmeritve prinašajo dvojno korist: podjetja znižajo investicijske stroške in hkrati prispevajo k zelenemu prehodu. (Vir: OECD, *A Review of Slovenia’s Industrial Strategy*, 2025; Urbanistični inštitut RS, *Urbani izziv*, 33/1, 2022.)

Na kaj ne pozabiti pri investicijah v »brownfielde«

5 ključnih napotkov za uspeh:

1. Lastništvo in pravni status zemljišča. Degradirana območja pogosto zahtevajo urejanje preteklih lastniških ali okoljskih obveznosti.
2. Analizirajte okoljske pogoje. Pred investicijo ocenite stanje tal, vode in zraka – v pomoč so lokalne občine in razvojne agencije.
3. Vključite lokalne deležnike. Povežite se z občino, prebivalci in obstoječimi podjetji – sodelovanje krepi sprejemanje in dolgoročni uspeh projekta.
4. Izkoristite podporo poslovnih mrež. GZS, regionalne zbornice in razvojne agencije nudijo svetovanje, kontakte ter pomoč pri iskanju partnerjev in subvencij.
5. Načrtujte trajnostno od začetka. Zelene tehnologije, krožno gospodarstvo in energetska učinkovitost naj bodo temelj vaše poslovne vizije.

(Vir: ReInd-BBG Project, 2025)

Več o projektu